“V Sij imamo dva- do trikrat dražjo elektriko od evropskih konkurentov”

Za skupino Sij, katere glavni naložbi sta jeseniški Sij Acroni in koroški Sij Metal Ravne, so tri leta pretresov in slabšega poslovanja.

“Napake energetske politike Evropske unije (EU) in predvsem Nemčije, ki je z zapiranjem termoelektrarn in jedrskih elektrarn omogočila pretres na evropskem energetskem trgu, ter vojna v Ukrajini so vodile v energetsko krizo. Zaradi povišanih stroškov je konkurenčnost evropskih jeklarskih podjetij padla, to pa se je zgodilo ravno v obdobju, ko so cenejši azijski proizvajalci močno povečali izvoz v Evropo,” je danes na novinarski konferenci dejal glavni podpredsednik skupine Tibor Šimonka.

Predsednik in edini uradni zastopnik metalurške skupine je Andrej Zubicki, ki je tudi večinski lastnik skupine. Šimonka je danes o špekulacijah, da bi ruski lastnik lahko delež v Sij prodal, ki zaokrožijo na vsake toliko, dejal, da sicer uprava ni pooblaščena za podajanje stališč o tem, a da kakšen tak postopek trenutno ne poteka.

Skupina je leto 2023 sklenila z milijardo evrov prihodkov in 73,3 milijona evrov EBITDA, lansko leto pa po ocenah, ki jih je skupina objavila konec lanskega leta, z milijardo evrov prihodkov od prodaje in 51 milijonov evrov EBITDA.

Stroški energentov so se po šoku v letu 2022 znižali, a ostajajo visoki. “Glavni konkurenti družb skupine Sij so v Skandinaviji, Franciji Španiji, kjer so cene električne energije precej nižje kot pri nas. V Skandinaviji so cene med 30 in 40 evrov za megavatno uro (MWh), v Franciji nekaj čez 50 evrov, v Španiji 60 evrov, mi pa danes plačujemo po 130 ali 140 evrov za MWh. Za tono jekla je potrebnih 1,5 MWh elektrike.”

“Obveznosti redno poravnavamo”

V tem obdobju je Sij povečal tudi zadolženost. Razmerje med neto finančnim dolgom in poslovnim izidom iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je bilo v 2023 3,2, lani pa je bilo po navedbah skupine višje, a ni preseglo pet. Letos naj bi znašalo med 2,7 in štiri.

V zadnjih mesecih so v gospodarskih krogih krožile informacije, da ima SIJ težava pri dostopu do bančnega financiranja. To se je pokazalo v dveh primerih: prvič pri izdaji obveznic po visoki, sedemodstotni obrestni meri, drugič pa, ko se je Sij umaknil iz postopka nakupa 80-odstotnega deleža v Štore Steel, za katerega je prej ponujal 70 milijonov evrov.

Kot smo pisali, naj bi bilo tudi krčenje stroškov, ki ga je zadnje mesece izvajal Sij, pogoj bank. Jeklar je nedavno odpustil 34 zaposlenih v matični družb. A Šimonka je danes na vprašanje Forbesa Slovenija, ali ima skupina težave pri dostopu do bančnega financiranja in ali je morda ovira tudi večinsko rusko lastništvo, dejal, da je zaostrovanje pogojev financiranja povezano s slabšim poslovanjem celotne jeklarske panoge in da Sij obveznosti redno poravnava.

Dobri obeti

V Sij zdaj sicer, kot omenjeno, ocenjujejo, da prihajajo boljši časi; po napovedi Oxford Economics si jeklarstvo lahko obeta rast povpraševanja, in sicer 1,5-odstotno na evropskem, 3,5-odstotno na ameriškem trgu. Močnejša rast se obeta v 2026. Nadaljnjega zmanjševanja zaposlenih tako po besedah Šimonke ne bo, prav tako so v proizvodnih družbah umaknili ukrep skrajšanega delovnika.

Sij Acroni je lani specialnim jeklom in nerjavni pločevini dodal še tretji poslovni steber, proizvodnjo elektropločevine. Naložba je stala 18 milijonov evrov, je danes dejal glavni direktor Branko Žerdoner. Letos načrtujejo 290 tisoč ton jekla, kar je podobno kot lani.

Sij Metal Ravne, ki ga vodi Jernej Močnik, pa za letos načrtuje 10-odstotno rast proizvodnje in tako skupno 70 tisoč ton jekla. Rastejo predvsem v segmentu zahtevnejših jekel za letalsko in nuklearno industrijo.

Po nove posle na Bližnji vzhod

Hkrati skupina išče nove trge, lani je odprla prodajno podjetje na Bližnjem vzhodu. Nedavno smo pisali, da se skupina poteguje za posel s Savdsko Arabijo, ki želi vzpostaviti lastno jeklarno in valjarno za dobave elektro jekla proizvajalcem električnih avtomobilov. Začetno naložbo in pretežni del izgradnje proizvodnje elektro jekla bi financirala Savdska Arabija, Sij pa bi – kot smo poročali – prispeval “predvsem znanje o najboljših razpoložljivih tehnologijah in procesih dela za proizvodnjo jekel z nizkim ogljičnim odtisom”.

Šimonka je danes dejal, da trenutno izdelujejo izračune ekonomike tovrstne naložbe, ki bodo ključni za odločitev Arabcev, ali bi šli v to naložbo ali ne.

“S Kitajci ne moremo tekmovati”

Za Sij bi ta in drugi posli na Bližnjem vzhodu pomenili delno zapolnitev vrzeli na trgu zahodne Evrope, ZDA, srednje Evrope. “Če bi se uresničilo, bi bila to velika stvar,” je dejal o poslu s Savdsko Arabijo.

Predvsem na evropskem trgu jeklarje po besedah Šimonke še naprej ovira poplava cenejšega kitajskega jekla. “Pri orodnih jeklih so Kitajci v 2023 podvojili prodajo na evropskem trgu. To je problem za Sij Metal Ravne, pa ne toliko zaradi količine kot zaradi cene. Kitajci imajo od štiri- do petkrat nižje cene elektrike, država dodatno stimulira izvoz, evropski proizvajalci s tem ne moremo tekmovati. Njihova končna cena je za 30 do 40 odstotkov nižja. Čeprav ne morejo nuditi enakega poprodajnega servisa, je ta razlika v ceni tako velika, da se kupci odločajo zanje,” je pojasnil Šimonka.

Danes, kot je dejal, Kitajci pokrivajo tri četrtine svetovne proizvodnje jekla. Ker je na Kitajskem že dlje časa nepremičninska kriza, pa ga veliko prihaja na evropski trg.

EU napovedala zaščitne ukrepe

Šimonka je pohvalil napovedi Evropske komisije, da bo zaščitila svojo jeklarsko industrijo. Do zdaj pri tem ni bila učinkovita, je dejal, predvsem zaradi različnih interesov. Nemški avtomobilisti bodo vedno proti ukrepanjem proti Kitajcem, saj se bojijo, da bi ti v nasprotni smeri zvišali carine na uvoz avtomobilov iz EU, meni glavni podpredsednik skupine Sij.

Veliko pa si obeta od akcijskega načrta za jeklo in kovine, ki naj bi ga EU objavila spomladi. Kot je dejal Šimonka, je eden od možnih ukrepov zmanjšanje kvot za kitajsko jeklo, uvoženo v EU. Unija pa naj bi v načrtu opredelila tudi ukrepe za boljšo dostopnost energentov, ki bi lahko izenačili pogoje za evropske proizvajalce.

Kar se tiče carin, ki jih napovedujejo ZDA in naj bi v veljavo stopile 12. marca, je Šimonka dejal, da upa, da bo EU uspelo doseči kakšen dogovor z ZDA o milejših ukrepih. Po njegovem mnenju pa bodo Američani jeklo še naprej uvažali. Že prejšnji teden so v Sij za Forbes Slovenija dejali, da bi carine lahko zavrle trenutno visoko rast prodaje na ameriškem trgu.

V Sij si želijo tudi izenačenja zahtev za uvoznike jekla v EU, denimo glede plačevanja za ogljični odtis. Trenutno evropska industrija plačuje emisijske kupone, uvozniki pa ne. Shema CBAM, ki bi zagotovila, da bi za uvoženo blago uvedli carine, ki odražajo ceno ogljika ob proizvodnji v Evropi, naj bi začela veljati leta 2028.