GZS izračunal, koliko plače bodo odnesli dodatni davki in prispevki v treh letih

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) vladi predlaga več ukrepov, s katerimi bi lahko po njeno zmanjšali obdavčitev plač, ki so pri nas med najbolj obremenjenimi.

Predlagajo fiskalno vzdržne spremembe tako na področju socialnih prispevkov kot dohodnine. Na področju dohodnine bi uvedli avtomatsko usklajevanje dohodninske lestvice in olajšave s faktorjem letne rasti povprečne bruto plače (trenutno je uskladitveni faktor 50 odstotkov do 100 odstotkov letne rasti) ter ukinitev petega dohodninskega razreda in razbremenitev nagrade za poslovno uspešnost. Po predlogu GZS bi oprostitev dohodnine veljala do višine posameznikove povprečne plače in ne do povprečne plače v državi.

Na področju socialnih prispevkov pa predlagajo zamik uveljavitve prispevka za dolgotrajno oskrbo vsaj za eno leto in uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke pri 1,6-kratniku povprečne bruto plače (3.800 evrov), kar je primerljivo z Nemčijo.

Nad višino bruto plače pri 3.800 evrov se socialni prispevki ne bi več obračunali, predlagajo.

“Za izboljšanje blaginje prihodnjih upokojencev in zmanjšanje pritiska na pokojninsko blagajno pa predlagamo okrepitev davčnih spodbud za varčevanje v 2. pokojninskem stebru (na deset odstotkov povprečne bruto plače oziroma 5.000 evrov letno), ki mora ostati prostovoljno, ter vzpostavitev 3. stebra po vzoru P-računov (tako imenovani varčevalni računi, kjer dolgoročno varčevanje ne bi bilo predmet obdavčitve),” je še nekatere predloge povzela generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Razbremenitve bi prinesle 112 evrov višjo letno plačo

Po oceni GZS bi z uveljavitvijo takšne razbremenitve plač zaposlenim s povprečno plačo omogočili višje plače za 112 evrov že letos, v prihodnjem pa za 400 evrov letno. S tem bi znižali davčni primež za 1,1 odstotne točke letos oziroma za 1,3 odstotne točke v prihodnjem letu.

Pri višjih plačah bi se davčni primež zmanjšal še nekoliko bolj, predvsem zaradi obstoječih razlik v davčnem primežu med povprečno in višjimi plačami in zaradi sledenja cilju spodbujanja produktivnosti, še pojasnjujejo.

Izguba v treh letih od 2.100 pa do 5.200 evrov

Analiza GZS je pokazala, da bodo zaposleni z minimalno plačo zaradi uvedenih dodatnih davkov in prispevkov v obdobju od leta 2023 do 2026 izgubili skupno 2.100 evrov neto. Zaposleni s povprečno plačo bodo izgubili 3.600 evrov neto, zaposleni z dvakratnikom povprečne plače pa 5.200 evrov neto.

Kot je ob tem opozoril glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc, je aktualna vlada s spremembo zakona o dohodnini ter uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo in obveznega zdravstvenega prispevka občutno povečala davčni primež.

V obdobju med letoma 2023 in 2026 naj bi se po izračunih zbornice pri prejemnikih minimalne plače povečal za 3,2 odstotne točke, pri prejemnikih povprečne plače za 2,8 odstotne točke, pri prejemnikih dvakratnika povprečne plače pa za dve odstotni točki.

GZS: Vlada podjetja izdatno finančno obremenila

“Poslovno okolje v Sloveniji se je v zadnjih letih močno poslabšalo. Zaskrbljeni smo, ker vlada s svojimi dejanji ne kaže, da bi se zavedala resnosti stanja, v katerem je slovensko gospodarstvo,” je na novinarski konferenci v Ljubljani dejala Nahtigal. Vlada je podjetja v Sloveniji po njenih besedah v zadnjih treh letih izdatno finančno obremenila, obetajo pa se še nove obremenitve.

Da vlada gospodarstva v resnici ne podpira, po njenih besedah dokazuje tudi stanje na energetskem področju, kjer je že tako visoke cene elektrike še zvišala sprememba metodologije pri omrežnini. “Bojimo se, da gre v Sloveniji za tiho ugašanje industrije. Pred očmi se nam dogaja deindustrializacija,” je opozorila.