Slavni diamant, ki je sprl katarsko kraljevo družino

V četrtek se je v Londonu končala pravna bitka med dvema vejama katarske kraljeve družine zaradi lastništva enega najslavnejših diamantov na svetu. Gre za diament z imenom Idolovo oko (angl. Idol’s eye). To je 70-karatni dragulj, ki velja za največji brušen modri diamant na svetu, poroča Forbes.

V sporu za Idolovo oko, ki je bilo v postopku sojenja ocenjeno na približno 27 milijonov dolarjev, sta se “pomerila” zbiratelj umetnin šejk Hamad bin Abdulah Al Thani, bratranec katarskega vladarja šejka Tamima bin Hamada Al Thanija, in sorodniki nekdanjega ministra za kulturo, šejka Sauda bin Mohameda Al Thanija.

Šejk Saud je leta 2024 diamant za 8,78 milijona dolarjev kupil od Američanov. Tik pred svojo smrtjo leta 2014 je diamant ponudil v najem katarski investicijski družbi QIPCO, katere izvršni direktor je šejk Hamad. Dogovor je družbi dajal možnost, da diamant tudi kupi (če bi ga želeli prodati), a s soglasjem družbe Elanus Holdings, ki je povezana s sorodniki šejka Sauda.

Šejk Hamad je trdil, da mu je sin šejka Sauda leta 2020 dal ponudbo za prodajo dragocenega kamna v višini deset milijonov dolarjev. Sodišče je zaprosil, naj potrdi njegovo pravico do nakupa tega prestižnega kamna prek investicije družbe QIPCO in podjetju Elanus odredi prodajo dragulja. Na drugi strani so sorodniki šejka Sauda zatrjevali, da o prodaji niso nikoli razmišljali.

Sodnik je razsodil, da Elanusa ni mogoče prisiliti k prodaji dragulja, s čimer je diamant dosodil v last družine šejka Sauda. Njihov odvetnik je dejal, da je bilo Idolovo oko shranjeno v osebnem sefu šejka Sauda na njegovem domu v Londonu in ga označil za enega najpomembnejših kosov v njegovi zbirki, navaja Forbes.

Diamant z bogato zgodovino

Idolovo oko, ki se uvršča med najbolj znane diamante na svetu, kot so diamant Hope, Taylor-Burtonov diamant in Velika afriška zvezda, ima bogato zgodovino. Govori se, da je osmanski sultan kamen hranil kot oko skrivnega idola v templju v Bengaziju, po čemer je najverjetneje dobil svoje ime, vendar to ni bilo nikoli dokazano.

Odkrit naj bi bil v začetku 17. stoletja v indijski regiji Golconda. Kamen naj bi bil najprej v lasti perzijskega princa Rahaba, ki naj bi ga izgubil, ko ga je britanska Vzhodnoindijska družba zasegla za plačilo dolgov.

Diamant je bil nato pogrešan več sto let, preden je bil naslednjič opažen v Londonu leta 1865, ko ga je britanska dražbena hiša Christie’s na dražbi prodala 34. sultanu Osmanskega cesarstva Abdulu Hamidu II. Na dražbi je bil nato prodan španskemu plemiču.

Po drugi svetovni vojni je kamen kupil ameriški draguljar Harry Winston, znan kot “draguljar zvezd”, in ga vdelal v ogrlico z obeskom, ki je vsebovala na desetine drugih diamantov, tako da je skupna teža ogrlice presegla 100 karatov. Ta je zamenjala lastništvo med še nekaj Američani, preden ga je leta 2004 kupil šejk Saud, še piše Forbes.