BDP se je lani na krilih večje potrošnje države okrepil za 1,6 odstotka

V zadnjem lanskem četrtletju se je bruto domači proizvod (BDP) v primerjavi z istim obdobjem leto prej povečal za 1,5 odstotka, v celotnem letu 2024 pa se je po prvi oceni državnega statističnega urada (Surs) povečal za 1,6 odstotka.

Domača potrošnja se je v zadnjem četrtletju 2024 v primerjavi z istim obdobjem leta 2023 povečala za  0,1 odstotka. Končna potrošnja je zrasla za 2,4 odstotka, bruto investicije pa so se zmanjšale za 7,6 odstotka. K njihovemu upadu je največ prispevalo zmanjšanje bruto investicij v osnovna sredstva, ki so upadle tretje četrtletje zapored, tokrat za 5,2 odstotka. Manjše so bile tako investicije v opremo in stroje, in sicer za 7,1 odstotka, in v zgradbe in objekte, kjer so upadle za 4,9 odstotka. 
 
Potrošnja gospodinjstev se je medtem povečala za 1,2 odstotka. Med izdatki gospodinjstev so najbolj izstopali izdatki za storitve, ki so se povečali za 2,1 odstotka, ugotavljajo statistiki.

Podobno kot v tretjem četrtletju 2024 se je v zadnjem lanskem četrtletju povečala menjava blaga in storitev s tujino. Obseg izvoza je v lanskem zadnjem četrtletju medletno zrasel za 3,9 odstotka. Povečal se je tudi uvoz, in sicer za 2,3 odstotka. Zunanjetrgovinski presežek je k rasti obsega BDP prispeval 1,3 odstotne točke.

K letni rasti prispevala potrošnja gospodinjstev in države

Po prvi oceni se je BDP v letu 2024 povečal za 1,6 odstotka. K rasti BDP je pozitivno prispevala končna potrošnja tako gospodinjstev kot države. Negativno sta na rast BDP vplivala zmanjšanje bruto investicij in menjava s tujino.

Obseg uvoza je bil v letu 2024 večji za 3,9 odstotka, izvoza pa za 3,2 odstotka, zato je bil prispevek salda menjave s tujino negativen in je znašal 0,4 odstotne točke, še navajajo na Sursu.

Bruto investicije so se lani zmanjšale za 2,4 odstotka. K njihovemu upadu je največ prispevalo zmanjšanje bruto investicij v osnovna sredstva, ki so upadle za 3,7 odstotka, pravijo na Sursu.

Ta številka zajema investicije v opremo in stroje ter v zgradbe in objekte, njeno zmanjšanje pa gre verjetno pripisati zmanjšani naložbeni aktivnosti podjetij.

Banka Slovenije: Upočasnitev rasti je zgolj prehodna

Iz Banke Slovenije so sporočili, da gre za najskromnejšo letno gospodarsko rast po letu 2020, ki je večinoma posledica cikličnega obrata v investicijski aktivnosti. Ocenjujejo, da je upočasnitev rasti BDP zgolj prehodna in da bo letos spet presegla dva odstotka.

Upočasnitev gospodarske rasti glede na leto 2023, ko je bila 2,1-odstotna, je bila po navedbah Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pričakovana in zelo blizu njegove jesenske napovedi, ko je Sloveniji napovedal 1,5-odstotno gospodarsko rast.

"Izvozna gibanja so bila lani sicer precej bolj spodbudna od pričakovanih, zasebna in državna potrošnja sta bili povsem skladni z jesensko napovedjo, precej pod jesenskimi pričakovanji, kjer smo pričakovali stagnacijo, pa so bila gibanja na področju investicij, ki so občutno upadle," so še sporočili iz Umarja.