Štiri mesece po novici, da jih bodo odpustili 610: neuradno desetina odšla že sama

Posel Marko Rabuza 14. februarja, 2025 05.07
featured image

Pogajanja med vodstvom podjetja Mahle in sindikatom ter svetom delavcev še potekajo, prve odpovedi pa naj bi delavci dobili v sredini maja.

14. februarja, 2025 05.07

Štiri mesece po napovedi vodstva družbe Mahle, da bodo v Šempetru pri Gorici odpustili 610 delavcev, proizvodnjo alternatorjev za motorje pa preselili v Bosno in Hercegovino (BiH), pogajanja s sindikatom in svetom delavcev še vedno potekajo.

Glavna prizadevanja sindikalne strani so po besedah predsednika konference Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei) podjetja Mahle Dejana Sirka usmerjena v zmanjšanje obsega načrtovanih odpuščanj in prestavitev oziroma začasno opustitev načrta za selitev proizvodnje alternatorjev in e-kompresorjev.

Spomnimo, v sklopu “optimizacije organizacijske strukture”, s katero želi Mahle povečati operativno učinkovitost, bo število zaposlenih predvidoma zmanjšal za 340, s selitvijo dela proizvodnje v Bosno in Hercegovino ter na Madžarsko pa še za 270. Drastični ukrep v podjetju pripisujejo šibkemu povpraševanju v Evropi.

Sirk dodaja, da bo številka odpuščenih zagotovo manjša, saj je veliko zaposlenih že zapustilo podjetje, potem ko so izvedeli za načrtovano selitev in reorganizacijo. Neuradno je slišati, da je odšla približno desetina delavcev, kolikor jih nameravajo odpustiti.

“Smo še v fazi posvetovanja in priprave meril za program presežnih delavcev. Ko bo ta korak končan, bo poslovodstvo začelo pripravljati sezname presežnih delavcev,” Sirk odgovarja na vprašanje, kaj se trenutno dogaja v podjetju, in dodaja, da so sestanki z vodstvom pogosti.

Časovnica se zamika

Časovnica, ki jo je lanskega oktobra predstavilo vodstvo, se je že nekoliko zamaknila. Če bodo pogajanja med vodstvom in sindikatom ter svetom delavcev uspešna in končana v predvidenem roku, bodo prve odpovedi lahko sledile v sredini maja.

“Dobili smo predlog delovnih mest, ki naj bi se ukinjala in ki se bodo preimenovala. Pregledati moramo analize in se nato odločiti, ali bomo dali soglasje ali ne,” nadaljuje Sirk.

Cilj sindikata je zamik oziroma preprečitev selitve proizvodnje alternatorjev, ki je načrtovana za letos. “Veliko stvari se dogaja naenkrat; optimizacija, selitev in odpuščanja. To je težek izziv in lahko nastane precej napak. V sami izvedbi vidimo veliko nevarnosti,” opozarja Sirk in dodaja, da vodstvo še vztraja pri selitvi. Vodstvo podjetja je v začetku januarja sporočilo, da še vedno načrtuje sočasno selitev proizvodnje in reorganizacijo.

Ob novici šokirani

Napoved Mahleja je lanskega oktobra močno presenetila okoli 2.000 zaposlenih, kolikor jih na petih lokacijah v Sloveniji zaposluje skupina v nemški lasti. Zaposleni in sindikati so sicer pričakovali določene ukrepe za optimizacijo, saj se podjetje zadnja leta sooča izgubo, a bolj v smeri 36-urnega delavnika.

“Res je, da smo v podjetju pričakovali prestrukturiranje, a smo menili, da bo prehod potekal na bolj mehek način in postopoma, ne pa v roku enega leta,” je novembra, mesec dni po sporočilu vodstva o načrtih, dejal Sirk.

Veliko stvari se dogaja naenkrat, kar lahko vodi v napake, je prepričan predsednik konference Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije podjetja Mahle Dejan Sirk (Foto: Borut Živulović/BOBO)

Kako so poslovali?

Šempeter pri Gorici je največja od petih lokacij skupine Mahle v Sloveniji. Družba, ki je nastala s preimenovanjem nekdanje Letrike, potem ko je ta pristala v nemških rokah, sodi med največje slovenske izvoznike in zaposlovalce v regiji.

Z okoli 1.700 zaposlenimi je Šempeter osrednje razvojno in proizvodno središče za električne pogonske sisteme in mehatroniko. Gre za izdelke in rešitve, ki se uporabljajo v hibridnih in električnih vozilih ter električnih kolesih. V zadnjih letih je Mahle v Šempetru zagnal tudi proizvodnjo elektromotorjev za nova vozila in električna kolesa.

Zadnji finančni podatki so za leto 2023, ko je družba ustvarila 411,8 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je približno na predlanski ravni. Izguba je leta 2023 znašala 29 milijonov evrov, kar je devet milijonov več kot leto prej.