“Morda se krči proizvodnja v Nemčiji, ne pa tudi proizvodnja nemških podjetij”

Prednost slovenskih dobaviteljev nemški avtomobilski industriji je njihova geografska bližina, vseeno pa bi morali slovenski dobavitelji slediti nemškim partnerjem pri diverzifikaciji na druge trge, je ob robu podelitve nagrad slovensko-nemške gospodarske zborince (AHK) dejal Volker Leinweber, vodja oddelka za ekonomijo in zunanjo trgovino pri bavarskem industrijskem združenju (vbw), ki zastopa 3.618 podjetij v regiji oziroma 90 odstotkov bavarskega sektorja kovinske in elektroindustrije.

“Možno je, da nemški uvoz iz Slovenije ne bo rastel tako hitro, kot je v preteklosti. Toda mnogi naši proizvajalci vlagajo v tujih državah in če jim njihovi slovenski dobavitelji sledijo, lahko nato izvažajo v te države. Kljub temu v Nemčiji upamo, da se kmalu vrnemo na pot uspeha,” je za Forbes Slovenija komentiral Leinweber, ki je na Ljubljanskem gradu predaval o stanju bavarske industrije in njenem vplivu na slovenske partnerje.

“Za podjetja je pomembno, da sledijo svojim strankam in razpršijo svoj posel. Kot dobavitelj moraš slediti proizvajalcem originalne opreme (OEM), kjer koli pač proizvajajo in prodajajo,” je še dodal. OEM so znani tudi kot dobavitelji prvega razreda (Tier 1), ki proizvajajo originalne avtodele za avtomobilske znamke. Mnogi slovenski dobavitelji avtomobilski industriji prodajajo prav OEM podjetjem.

Leinweber je dejal tudi, da bavarska industrijska podjetja v zadnjem času pričakujejo nižjo proizvodnjo doma, a povečanje v tujini. To vidi kot priložnost za slovenske dobavitelje, saj bi lahko privabili del teh naložb. “Morda se proizvodnja v Nemčiji krči, a to ne pomeni, da se krči proizvodnja naših podjetij. Ta namreč raste na drugih lokacijah,” pravi predstavnik industrije. Vsako drugo podjetje v združenju pogleduje prav proti regiji osrednje in vzhodne Evrope, kamor spada Slovenija.

Krčenje bavarske industrije

Kot je v okviru predavanja pokazal Leinweber, neto proizvodnja bavarske kovinske in elektroindustrije, ki vključuje tudi avtomobilski sektor, upada že od leta 2018; do konca lanskega leta se je namreč skrčila za dobrih 11 odstotkov. Največji prispevek k temu trendu ima prav avtomobilski sektor, saj se je med letoma 2018 in 2024 avtomobilska proizvodnja v regiji zmanjšala za kar 22,6 odstotka. Krčenje beležijo tudi vsi drugi segmenti z izjemo transportne opreme.

“Težave so se začele v avtomobilskem sektorju, najprej s škandalom Dieselgate, sledila so ozka grla v dobavi v času pandemije, nato je udarila energetska kriza. Slednja je bila seveda še posebej težka za industrijo, ker je ta energetsko intenzivna. Pomemben vpliv je tudi upočasnjevanje globalizacije, saj bavarska industrijska podjetja skoraj 60 odstotkov prihodkov ustvarijo z izvozom,” je pojasnil Leinweber.

Bavarska je po njegovih besedah motor nemškega gospodarstva, saj prispeva 18,5 odstotka k bruto domačemu proizvodu (BDP). Za to je v veliki meri zaslužna bavarska industrija, ki pomeni 24 odstotkov regionalne bruto dodane vrednosti.

V celotni Nemčiji delež industije v bruto dodani vrednosti znaša 20 odstotkov, v Sloveniji pa 29 odstotkov, kar pomeni, da industrija tako pri nas kot v Nemčiji igra večjo vlogo v gospodarstvu kot v nekaterih storitveno usmerjenih državah, npr. v Franciji ali Združenem kraljestvu.

Pomembna trgovinska partnerica

Slovenija je za Bavarsko relativno majhna partnerica, čeprav je obseg trgovine v zadnjih letih rastel hitreje od povprečne rasti. Bavarska k nam izvozi za 1,1 milijarde evrov blaga in iz Slovenije uvozi za 1,6 milijarde evrov blaga, torej z regijo beležimo trgovinski presežek. Trgovina s Slovenijo vseeno pomeni manj kot odstotek bavarske zunanje trgovine.

Je pa trgovina z Bavarsko oziroma Nemčijo pomembna za Slovenijo, saj je po navedbah Leinweberja več kot pet odstotkov delovnih mest v državi odvisnih od izvoza v Nemčijo. Na dogodku AHK je tudi gospodarski minister Matjaž Han poudaril, da je Nemčija naša največja in najpomembnejša trgovinska partnerica.

Po podatkih portala Izvozno okno je lani Slovenija v Nemčijo izvozila za 7,3 milijarde evrov blaga, kar je 12 odstotkov celotnega izvoza, iz Nemčije pa uvozila za 7,34 milijarde evrov oziroma dobro desetino uvoza. Z državo smo beležili trgovinski primanjkljaj v višini 32,7 milijona evrov. Petina izvoza in uvoza je bila v segmentu vozil in delov zanje.

Po navedbah slovenskega gospodarskega ministrstva je bila Bavarska v letu 2023 druga največja nemška zvezna dežela po obsegu blagovne menjave s Slovenijo s približno 20-odstotnim deležem. Tisto leto je Slovenija na Bavarskem ustvarila za 1,7 milijarde evrov izvoza, veinoma sestavnih delov za elektro, strojno in avtomobilsko industrijo, in 1,2 milijarde evrov uvoza, večinoma v obliki avtov in strojev. Z regijo tako beležimo pol milijarde evrov trgovinskega presežka.

Rešitve: več priseljevanja, kasnejše upokojitve?

Nemško gospodarstvo se je lani skrčilo že drugo leto zapored, kar se je v zgodovini združene Nemčije zgodilo le enkrat prej, sicer pa že od predpandemskega leta 2019 stagnira. Precej pesimistične so tudi zadnje napovedi rasti.

Leinweber upa, da bodo svež veter prinesle februarske predčasne volitve. “Čez teden dni in pol imamo v Nemčiji volitve in v industriji ter gospodarstvu upamo, da bo prišlo do obrata v gospodarski politiki, da se vrnemo na pot rasti,” je dejal.

Med rešitvami za "kombinacijo gospodarskih in strukturnih kriz", v katerih se je znašla Nemčija, Leinweber med drugim omenja možnost daljšega delovnika, zlasti za tiste s polovičnim delovnim časom, in kasnejšega upokojevanja. Poziva tudi k povečanju ciljno usmerjenega priseljevanja.

Na področju trgovinske politike je potrebna dirzifikacija trgovinskih partneric, tako pri uvozu kot izvozu, državo in EU pa poziva k sklepanju trgovinskih sporazumov. Pri diverzifikaciji vidi še eno priložnost za slovenska partnerska podjetja, saj jih odlikuje bližina nemškemu trgu. "Geografska bližina je zelo pomembna, saj vidimo, kako hitro se lahko dobavne verige prekinejo," je dejal.

"S carinami bomo vsi izgubili, tudi ZDA"

Bavarska industrija se za svoje delovanje zanaša tako na uvoz kot izvoz, kar jo izpostavlja tveganju trgovinske vojne, ki jo je sprožil novi ameriški predsednik Donald Trump. Ta je nedavno uvedel 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija, tudi iz EU.

"Nemčija in Bavarska sta odprti gospodarstvi, zato je prosta trgovina za nas zelo pomembna. Carine bi vsekakor imele vpliv na naše izvozne dobrine. Ampak upamo, da bo EU našla dobro rešitev, morda lahko Trumpu ponudijo kakšen dogovor v izogib carinam. S carinami bomo vsi izgubili, tudi ZDA," je dejal Leinweber. Pogajanja z ZDA v izogib trgovinski vojni je na srečanju v Bruslju zagovarjal tudi nemški gospodarski minister Robert Habeck.

ZDA so za Bavarsko največji izvozni trg z 28,4 milijardami evrov izvoza oziroma 12,4-odstotnim deležem, po podatkih vbw. Sledijo Avstrija (8,2 odstotka), Kitajska (7,6 odstotka), Italija in Francija (obe 6,6 odstotka). Pri uvozu pa je daleč največja partnerica Kitajska, ki uvozi na Bavarsko za 35,5 milijarde evrov in s tem zavzema 14,7-odstotni delež uvoza.

Na podelitvi nagrade nemškega gospodarstva za leto 2024/25, tokrat za najboljšega delodajalca, je sicer slavilo podjetje za trženje zdravil in medicinskih pripomočkov Medis. Med finalisti so bili še Bayer, Mikro+Polo in BSH Hišni aparati Nazarje.