Kako naj se na Trumpove carine odzove Evropa in kaj pomenijo za naša podjetja

Prvi učinki napovedanih dvigov carin na uvoz jekla in aluminij v ZDA, ki naj bi začeli veljati z 12. marcem, bodo višje cene za ameriške uvoznike in s tem potrošnike, saj bo tuje jeklo dražje, domači proizvajalci pa v kratkem času ne morejo nadomestiti uvoženih količin, pravi glavni ekonomist pri GZS Bojan Ivanc.

Trump je napovedal, da bo od 12. marca dalje za ves uvoz aluminija in aluminijastih izdelkov iz Argentine, Avstralije, Kanade, Mehike, Združenega kraljestva in Evropske unije (EU) veljala 25-odstotna carinska stopnja. Enako stopnjo je odredil tudi za uvoz jekla, carine pa bodo zanj veljale tudi pri uvozu iz Brazilije, Japonske in Južne Koreje.

Za izvoznike, tudi slovenske in evropske, ki v ZDA prodajajo jeklo in aluminij, ti dvigi na kratek rok pomenijo manjšo cenovno konkurenčnost, saj bodo njihovi izdelki na ameriškem trgu dražji.

Od slovenskih podjetij sta neposredno najbolj na udaru Slovenska industrija jekla (SIJ), ki je lani v ZDA izvozila za 100 milijonov evrov jekla, in Impol, ki pa je od prvega Trumpovega mandata zmanjšal izpostavljenost in zdaj v ZDA ustvari 3,5 odstotka celotnih prihodkov.

Pritisk na evropski trg jekla

Na dolgi rok lahko carine pomenijo povečanje domače proizvodnje jekla in aluminija v ZDA, na kar računa nova ameriška administracija, Ivanc pa opozarja, da se to v prvem Trumpovem mandatu ni zgodilo.

Po drugi strani pa je pričakovati, da bodo ZDA še vedno vsaj v delu tudi uvozno odvisne, vsaj del bremena carin pa bodo prevzeli distributerji na ameriškem trgu in končni potrošniki.

Posredno bi lahko višje carine v ZDA pomenile pritisk na cene jekla in aluminija v Evropi. “Zelo verjetno bi določeni večji proizvajalci, predvsem iz Azije, iskali nadomestni trg, kjer bi bili cenovno konkurenčnejši in v tem primeru je Evropa zanje zelo atraktivna,” pravi Ivanc.

To bi lahko pomenilo težave za domače proizvajalce v Evropi, ki že zdaj pozivajo k zaščiti domače industrije. Kot smo pisali, podjetja na stari celini izgubljajo posle zaradi šibkega povpraševanja v jeklarsko intenzivnih panogah gradbeništva in avtomobilske industrije, primerjalno višjih stroškov energentov in cenejšega uvoženega jekla.

Prav zdaj tudi v EU poteka revizija trgovinske politike za panogo jeklarstva. Ker vse težje konkurirajo uvoznikom iz tretjih držav in menijo, da je uvoz prevelik, so evropski proizvajalci v januarski javni razpravi prek združenja Eurofer pozvali Bruselj, da naj zmanjša kvote za jeklo in hkrati zviša carine s 25 na 34 odstotkov. Predlagajo tudi tako imenovano ogljično dajatev na uvoz izdelkov (v okviru evropskega mehanizma CBAM) ter spodbude za ozelenitev proizvodnje jekla.

Evropa lahko ukrepa

Bruselj je po Trumpovi napovedi višjih carin na jeklo in aluminij napovedal, da bo sprejel protiukrepe, za zdaj pa ni jasno, kakšne.

“Zanimivost drugega mandata Donalda Trumpa je, da je bolj predvidljiv, trgovinske partnerice pa zelo dobro pripravljene s protiukrepi,” opaža Ivanc. “Evropa je že pripravila oziroma ima na razpolago ukrepe, denimo zvišanje carinske stopnje na določene izdelke, kot so na primer motocikli harley davidson, viski, motorni čolni,” meni ekonomist in dodaja, da bi to orodje EU lahko uporabila že v pogajanjih v prihajajočem mesecu pred uvedbo ameriških carin s ciljem, da prepreči implementacijo.

Spomnimo, da je naštete izdelčne skupine Evropa obdavčila že v prvem Trumpovem mandatu, carine pa odpravila po dogovoru z administracijo Joeja Bidna o ublažitvi carin na jeklo in aluminij.

Ne vedo, koga vse lahko zadenejo

Trump je sicer za danes oziroma prihodnje dni napovedal tudi uvedbo tako imenovanih recipročnih carin, ki pomenijo uskladitev carinskih stopenj za uvoz izdelkov v ZDA s tistimi, kot jih trgovinske partnerice zaračunavajo za ameriške izdelke. “V tem primeru je imel Trump v mislih predvsem avtomobile. Carina za uvoz avtomobilov iz EU v ZDA je pri 2,5 odstotka, medtem ko carina na izvoz ameriških proizvajalcev v EU znaša 10 odstotkov,” pravi Ivanc.

Kot smo pisali, je Bruselj že nakazal, da je pripravljen znižati lastno carinsko stopnjo in jo približati 2,5-odstotni ameriški. Trump bi v tem primeru ohranil enake carine ali pa jih dvignila manj kot napoveduje zdaj. Znižanje lastnih carinskih stopenj je verjetno za Evropo ugodnejši ukrep, ker je ameriški trg za evropske proizvajalce precej bolj pomemben kot obratno.

Dodaten izziv za krojače trgovinske politike se skriva v prepletenosti svetovne trgovine. Primer: Volkswagen je nemško podjetje, a zanj naj bi bile bolj kot carine za EU problematične (trenutno zamrznjene) carine na uvoz iz Mehike v ZDA, saj ima tam svoje tovarne za ameriški trg. Tako bi tudi EU lahko s carinami hitro “zadela” katero od evropskih podjetij, zato je – tako Ivanc – “veliko bolj previdna pri izbiri orožja”.

Bo ocarinil avtomobile ali tudi dele?

Za slovensko avtomobilsko industrijo bodo ključne podrobnosti Trumpovih odlokov – Slovenija namreč v ZDA ne izvaža avtomobilov, štiri odstotke izvoza pa predstavljajo rezervni oziroma vgradni deli za avtomobile, ki bi jih ZDA prav tako lahko obdavčile.

Ivanc ob tem opozarja, da ima pri avtomobilih EU višje carine, pri nekaterih izdelčnih skupinah pa je obratno. “Niso vse carinske stopnje za carinske stopnje za ZDA višje od evropskih. Če bi se tudi EU zgledovala po recipročnosti, bi to prispevalo tudi k dvigu carinske stopnje na nekatere uvožene izdelke iz ZDA,” je dejal.