Hrvaški bojkot izgublja zagon: ljudje so izrazili gnev, ostajajo aktivisti
Po treh petkih vsesplošnega bojkota trgovin na Hrvaškem je čutiti upad navdušenja potrošnikov nad tovrstno obliko protesta.
Podatki hrvaške davčne uprave kažejo, da je bilo v petek, 7. februarja, število izdanih računov v trgovini na drobno za 26 odstotkov večje kot teden prej, 31. januarja. V primerjavi s petkom, 24. januarja, ko je potekal prvi splošni bojkot trgovin, pa je bilo število izdanih računov za 51 odstotkov večje. Tudi znesek zadnjega petkovega računa je bil za 40 odstotkov večji kot prejšnji petek in za 66 odstotkov večji kot petek pred tem, poroča N1 Hrvaška.
Podatki kažejo, da bojkot trgovin, vsaj kar zadeva enodnevni splošni bojkot ob petkih, počasi slabi. Glavni organizator v imenu platforme Halo, inspektor Josip Kelemen je v ponedeljek za Hrvaški radio izjavil, da je dosedanji bojkot vendarle prinesel “korak na bolje” in da je bil “slišan glas potrošnikov, ki so izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi visokih oziroma enormnih cen”.
Napovedi o ‘deflaciji’ bojkota so se izkazale za točne
Pred dvema tednoma, po tistem prvem petku vsesplošnega bojkota, je ekonomist Ljubo Jurčić dejal, da ima hrvaška vlada instrumente in politike, s katerimi lahko uredi trg, in da državljani tega ne bodo dosegli s protesti. “Enkrat ne bodo šli po nakupih. Drugič bodo šli v drugo sosesko, tretjič pa bodo nakupovali tam, kjer običajno nakupujejo,” je poudaril.
Jurčićeve napovedi so se izkazale za točne, saj je začel bojkot v tretjem krogu popuščati. “Taka je psihologija človeka oziroma potrošnikov,” je po tretjem bojkotu pojasnil Jurčić. Dodal je, da sta se zaradi razmerja med cenami in plačami v ljudeh nakopičili frustracija in jeza.
“Ljudje ob pogledu na cene čutijo jezo do trgovcev, še posebej ko vidijo, da v tem niso sami. Ampak tisti prvi učinek je vedno najmočnejši. Bojkot se bo po naravi umiril in šel proti temu, kar v fiziki imenujemo dušeno nihanje. Prvi skok je vedno največji, vsak naslednji je manjši. Posebnega razvoja dogodkov ne bo več. Ljudje se bodo poskušali vesti racionalno in v okviru svojih dohodkov, potreb in cen,” je dodal po pisanju N1 Hrvaška.
“Težava ni v cenah, ampak v uničeni proizvodnji”
Jurčić je prav tako spomnil, da kupci v trgovine ne hodijo zaradi dobička trgovca, temveč zaradi lastnih potreb.
Vse kaže na to, da bo bojkot na koncu ostal aktivistom. Drugi se bodo po njegovih besedah vrnili v svoja življenja in poskušali uravnotežiti svoj dohodek s potrebami. “Še bodo nezadovoljni, po petem ali šestem bojkotu pa bodo videli, da ta nima učinka, zato bodo poskušali racionalizirati porabo,” je poudaril. Opozoril je tudi, da je bojkot, čeprav ga čutijo trgovci, v resnici uperjen proti vladi, ki da nima ekonomske politike.
“Če bi imela ekonomsko politiko, bi dvigala dohodek, kolikor bi ga morala. Če pogledate zgodovinsko, so cene vsepovsod rasle. In pametne politike so vedno delovale v smeri doseganja ravnotežja med plačami in cenami. Vir težav ni v cenah, ampak v tem, da smo uničili proizvodnjo.”
Znižane cene prepričale upokojence
Tudi organizator bojkota Kelemen je poudaril, da so nekateri potrošniki podlegli agresivnim marketinškim ponudbam trgovcev. Spomnimo, da je denimo Konzum s februarjem znižal cene 250 izdelkom. To naj bi prepričalo predvsem upokojence, ki so v zadnjih dneh prejeli pokojnine. “Nekateri med njimi so se nam opravičili. Pojasnili so, da morajo po nakupih, saj da jim veliko pomeni prihranek v višini 10, 20 evrov,” je dejal Kelemen.
To trditev je komentiral tudi Jurčić. “Povprečni upokojenec, ki nima pomoči otrok ali koga drugega, po prejemu pokojnine najprej plača položnice, potem pa gre napolnit nakupovalni voziček. Nima razloga, da bi se oziral na to, kdaj poteče neki bojkot. V trgovino ne greš zaradi lepšega, ampak zato, ker moraš kupiti kruh, mleko in kar potrebuješ,” je še poudaril po poročanju N1 Hrvaška.
