Fiskalni svet: Proračunska luknja bo zaradi neracionalnega načrtovanja večja
Primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov bi letos lahko narasel za 1,6 milijarde evrov, pri čemer bi se odhodki povečali za 2,4 milijarde evrov.
Fiskalni svet vnovič opozarja na neracionalno načrtovanje proračunske porabe. Ker je bil proračun za leto 2025 oblikovan na podlagi previsokih ocen odhodkov za leto 2024, bi bil lahko primanjkljaj brez interventnih ukrepov letos kar za 1,6 milijarde evrov večji kot lani, kaže poročilo Fiskalnega sveta.
Odhodki bi bili lahko letos za 2,4 milijarde evrov višji kot lani, pri čemer bo več kot polovica tega zneska namenjena za tekočo porabo, kot so plače in socialna nadomestila, ki dolgoročno obremenjuje javne finance. “Takšen pristop k proračunskemu načrtovanju lahko vodi do neracionalne porabe in ogrozi vzdržnost državnih financ”, je opozoril fiskalni svet.
Prvi mesec tega leta je proračun končal s presežkom. Prihodki državnega proračuna so se medletno povišali za 1,9 odstotka, kar je bistveno manj kot januarja lani (10,6-odsotna medletna rast), kar je posledica predvsem manj sredstev iz EU. Odhodki so se medtem povečali za 18 odstotkov, predvsem zaradi večjih subvencij in investicij. Državni proračun je imel tako januarja 203 milijonov evrov presežka, kar je manj kot presežek v višini 336 milijona evrov lani, še piše v poročilu.
Kje je bil presežek in kje primanjkljaj
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je imel lani 79 milijonov evrov presežka, predvsem zaradi preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek in nadaljnjega povečanja transfera iz državnega proračuna na 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je skoraj trikrat več kot pred epidemijo, še kaže poročilo fiskalnega sveta.
Zaradi rekordne 8,8-odstotne uskladitve pokojnin se je moral transfer iz državnega proračuna v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) lani povečati skoraj za tretjino na 1,4 milijarde evrov, kar predstavlja 2,2 odstotka BDP. Izdatki za pokojnine so se v zadnjih letih povečali za 44 odstotkov in predstavljajo deset odstotkov BDP.
Občine so imele lani primanjkljaj v višini 236 milijonov evrov, kar je 0,4 odstotka BDP in največ po finančni krizi pred petnajstimi leti. Glavni razlog za povečanje primanjkljaja v primerjavi z letom 2023 je fiskalni svet navedel manj denarja iz državnega proračuna za sanacijo naravnih nesreč.
Najnovejše
