Bo ECB danes še pocenila denar? Slovenija pri tem ne bo imela glasu

Svet Evropske centralne banke (ECB) bo po pričakovanjih analitikov depozitno obrestno mero na današnjem zasedanju znižal še za 25 bazičnih točk. Če se bodo napovedi uresničile, bo to že četrto zaporedno znižanje, vsakič za 25 bazičnih točk.

Depozitna obrestna mera bi po novem znašala 2,75 odstotka, obrestna mera za glavno refinanciranje 2,9 odstotka, obrestna mera za mejno posojilo pa 3,15 odstotka.

Razlogov, da se bodo v Frankfurtu najverjetneje odločili za še en rez, medtem ko je ameriška centralna banka včeraj naredila premor v sproščanju denarne politike, je več.

V pričakovanju prve ocene rasti v zadnjem lanskem kvartalu

Gospodarska rast je še vedno šibka. Čeprav se je v lanskem tretjem četrtletju okrepila, anketni kazalniki nakazujejo, da se je v tem četrtletju upočasnila. Prva ocena gospodarske rasti v državah z evrom v zadnjem lanskem četrtletju bo sicer znana tik pred odločanjem v Svetu ECB. Pričakuje se, da bo zaradi zmanjšanja proizvodnje v Nemčiji in stagnacije v Franciji rast pičla, je poročal Bloomberg.

Strokovnjaki Eurosistema predvidevajo, da bo gospodarska rast letos znašala 1,1 odstotka in 1,4 odstotka v letu 2026.

Poleg tega se leto ni začelo zelo obetavno. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI), ki ga na podlagi ankete družbe S&P Global računajo pri Hamburg Commercial Bank (HCOB) in je dober pokazatelj stanja v gospodarstvu, je januarja sicer prešel v območje rasti, vendar je okrevanje šibko. Znašal je 50,2 – vrednosti nad 50 pomenijo rast, pod to mejo pa krčenje, decembra je PMI znašal 49,6.

Oči so uprte tudi v novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. “Negotovost vpliva na rast v Evropi tukaj in zdaj,“ je za Bloomberg dejala Katharine Neiss iz družbe PGIM. “V okolju, v katerem bi podjetja lahko dobila kazenske carine, je smiselno odložiti naložbene načrte. Šibke naložbe pa še dodatno obremenjujejo potencial rasti v Evropi in tvegajo nekakšno negativno spiralo.”

Zakaj decembrski skok inflacije ne skrbi

Inflacija je decembra v evrskem območju sicer poskočila na 2,4 odstotka z 2,2 novembra, a sta bila glavna vzroka ukinitev vladnih subvencij v nekaterih državah in učinek lanske osnove. Po mnenju predsednice ECB Christine Lagarde ni bojazni, da ne bi dosegli dvoodstotnega cilja. V Frankfurtu predvidevajo, da bo inflacija letos v povprečju znašala 2,1 odstotka.

Kot je poročal Bloomberg, je več članov Sveta ECB nakazalo, da bo marca verjetno sledilo še eno znižanje.

Slovenija ne bo imela glasovalne pravice

Na tokratnem zasedanju Sveta ECB Slovenija ne bo imela glasovalne pravice. Ker se slovenska politika ni mogla dogovoriti glede novega guvernerja centralne banke, je v začetku januarja začasno vodenje Banke Slovenije (BS) in Sveta BS prevzel namestnik guvernerja Primož Dolenc, ki pa nima čisto vseh pooblastil kot guverner s polnim mandatom.

Kot smo pisali, bo po dosedanji praksi ECB predstavnik Banke Slovenije vabljen na seje Sveta ECB in bo sodeloval pri razpravah, ne bo pa mogel glasovati pri odločitvah s področja denarne politike. Da Slovenija ostaja brez glasovalnih pravic v Svetu ECB, ni nepomembno, saj je Banka Slovenije na evropsko centralno banko prenesla večino pristojnosti.

Slovenija sicer nima vedno glasovalne pravice. S širitvijo evrskega območja 1. januarja 2015, ko je vanj vstopila Litva, je bil namreč uveden sistem, po katerem si guvernerji nacionalnih centralnih bank izmenjujejo pravico do glasovanja na sejah Sveta ECB, medtem ko imajo člani Izvršilnega odbora stalno glasovalno pravico.

Slovenija torej v skladu z rotacijskim glasovalnim sistemom letos ne bo mogla glasovati na junijskem in decembrskem zasedanju. Prihodnje zasedanje, na katerem bo lahko, bo v začetku marca.

Kdaj novi guverner?

Vendar novi guverner ali guvernerka še ni na vidiku. Kot je znano, se predsednica republike Nataša Pirc Musar in koalicija nista mogli uskladiti, kdo od sedmerice, ki so se prijavili na lanski julijski razpis, bi bil najustreznejši za guvernerja. Koalicija je želela na tem mestu državno sekretarko na ministrstvu za finance Sašo Jazbec, Pirc Musar pa je v državni zbor poslala predlog za imenovanje nekdanjega premierja Toneta Ropa, a ni uspela.

Predsednica republike se je nato odločila, da ne bo ponovila razpisa za guvernerja BS in da tudi ne bo izbrala nikogar od prijavljenih na julijski razpis. Vendar je po informacijah N1 na pogovorih z vodji poslanskih skupin pred dnevi dopustila možnost, da bo za guvernerko Banke Slovenije predlagala Sašo Jazbec. Morebitnih drugih imen za ta položaj naj ne bi omenjala.

Zakaj bi si utegnila premisliti, naj sogovornikom iz poslanskih skupin ne bi pojasnila. Viri N1 izpostavljajo več možnih razlag. Ena je, da ni našla prepričljivega kandidata za guvernerja, ki bi v državnem zboru dobil 46 glasov. Druga pa, da bi bil to lahko del širšega dogovora o drugih kadrovskih imenovanjih.