Avstrijski Korošci na referendum o vetrnicah, nekatere bi stale blizu nas
Na avstrijskem Koroškem je danes potekal posvetovalni, torej nezavezujoč, referendum o prepovedi gradnje novih vetrnih elektrarn na višjih območjih. Prebivalci so izglasovali prepoved.
Avstrija ima v nekaterih delih države močno razvito proizvodnjo električne energije iz vetra, v drugih manj. Med manj razvitimi deželami je Koroška. Tu stoji deset vetrnih elektrarn, katerih instalirana moč je 27,7 megavata (MW), letno pa proizvedejo 64 gigavatnih ur električne energije.
Za primerjavo, instalirana moč elektrarn v regiji Spodnja Avstrija (okoli Dunaja) je 2.200 MW, torej 80-krat več. Tudi na Koroškem pa bi se lahko število vetrnih elektrarn močno povečalo. Investitorji že imajo dovoljenje za postavitev osmih vetrnih elektrarn, upravno sodišče odloča še o 15 turbinah, še devet jih je v postopku pridobivanja dovoljenj.
Skupno bi torej lahko v prihodnjih letih v regiji postavili skupno 32 novih vetrnic, je poročal Kleine Zeitung.
Po uporu na volišča
Razmah tega vira energije pa je sprožil nasprotovanje v delu prebivalstva, ki meni, da vetrne elektrarne v goratih predelih krnijo naravo in da jih Avstrija, ki ima veliko sončne, vodne energije in biomase, ne potrebuje. Stranki svobodnjakov (FPÖ) in Team Kärnten sta zahtevali sklic posvetovalnega referenduma, ki sicer ni zavezujoč za oblasti, naj bi pa dal signal, ali so tovrstne naložbe v višjih predelih še zaželene.
Prebivalci Koroške, starejši od 16 let, so tako danes na referendumu odgovarjali na naslednje vprašanje: “Ali naj se zaradi varstva koroške narave (vključno s krajino) z deželno zakonodajo prepove nadaljnja gradnja vetrnih elektrarn na gorah in alpskih pašnikih na Koroškem?”
Ti so s tesno večino prepoved tudi izglasovali. Za prepoved je namreč glasovalo 51,55 odstotka, 48,45 odstotka pa proti. Udeležba na referendumu je bila malo manj kot 35-odstotna.
Na čelu boja za prepoved postavitve elektrarn v višjih predelih je deželni poslanec Svobodnjakov Erwin Angerer, ki svari pred uničevanjem pokrajine v teh območjih države. “Vetrne elektrarne naj se postavljajo tam, kjer je njihovo mesto: na ravnih, vetrovnih območjih ali na obalnih območjih, ne pa na naših gorah in alpskih pašnikih,” je dejal po poročanju tujih medijev.
V Team Kärnten pa so načrte investitorjev označili za “nenadzorovano širitev”.
Del politike in podjetja proti prepovedi
Interesno združenje industrije vetrnih elektrarn (IG) ocenjuje, da bi lahko na Koroškem postavili kar 400 turbin, torej desetkrat več kot jih je v načrtu zdaj (skupno 32).
A socialdemokrati (SPÖ) in ljudska stranka (ÖVP), ki nasprotujejo današnjemu referendumu in prepovedi, pravijo, da nacionalna zakonodaja omogoča strogo omejitev območij za postavitev vetrnih elektrarn. ÖVP je tako novembra lani predstavila načrt območij, kjer bi bila dovoljena postavitev vetrnih elektrarn. Štajerska ima tak načrt že od leta 2013, piše Kleine Zeitung, Koroška pa ga do zdaj ni imela.
Kot je po poročanju Kronen Zeitung dejal eden od funkcionarjev stranke, bi bila po načrtu postavitev mogoča le na 0,26 odstotka deželnega območja – to je 24 kvadratnih kilometrov v skupno sedmih koroških občinah. Tudi tam pa bi moral projekt pred izvedbo prestati presojo vplivov na okolje.
Nasprotniki prepovedi opozarjajo, da Koroška potrebuje mešanico energetskih virov, s katerimi bi zmanjšali drage nakupe energije pozimi.
Blizu naše meje
Edina veriga vetrnih elektrarn na Koroškem leži le slabe pol ure vožnje stran od Dravograda, in sicer v okolici kraja St. Georgen im Lavanttal ter na poti do jezera Sobota.
Tu je podjetje Ecowind v letih 2022 in 2023 postavilo skupno osem elektrarn z močjo 27,7 MW, ki jih je potem kupilo veliko energetsko podjetje Kelag. V lasti tega je tudi slovensko podjetje Interenergo.
Zdaj naj bi na območju jezera Sobota postavili še sedem vetrnih turbin z močjo 39,9 MW – projekt je prestal presojo vplivov na okolje, zaradi ugovorov pa je v postopku pred zveznim upravnim sodiščem –, na območju St. Georgen im Lavanttal pa še devet turbin z močjo 43,2 MW. Ta naložba je v fazi presoje vplivov na okolje.
Kot je razumeti poročanje avstrijskih medijev, izglasovanje prepovedi na današnjem referendumu ne bi vplivalo na tok teh projektov, kot svarijo nasprotniki referenduma, pa bi zavrlo razmah obnovljivih virov energije v regiji.
Kot smo pisali v članku Občine proti, država rine naprej, je tudi v Sloveniji veliko nasprotovanja vetrnim elektrarnam.
