Nekdanji komisar Lenarčič: EU z zelenim prehodom tvega socialni nemir
Podnebna strategija Evropske unije lahko sproži nasprotovanje v slogu rumenih jopičev, je za Politico dejal nekdanji evropski komisar iz Slovenije Janez Lenarčič, ki je bil v komisiji odgovoren za krizno upravljanje.
Janezu Lenarčiču je 30. novembra potekel mandat evropskega komisarja za krizno upravljanje. V novem sklicu Evropske komisije ga bo zamenjala Marta Kos, ki ji je pripadel resor širitve.
“Njegov mandat v Evropski komisiji ni zajemal le pandemije in začetka ruske invazije v Ukrajino, temveč tudi dramatičen porast poplav, požarov in drugih nesreč, ki jih je spodbudilo globalno segrevanje,” v uvodu intervjuja z odhajajočim komisarjem piše bruseljski Politico.
A ugotavlja, da v razpravi o podnebni krizi kljub temu prevladujejo pozivi k upočasnitvi zelenega prehoda. Na to opozori tudi Lenarčič, ki meni, da je za to delno kriv pristop EU k zmanjševanju emisij, pri katerem se Komisija po njegovi oceni preveč zanaša na palice in premalo na korenčke.
Namesto podražitve fosilnih goriv bi moral Bruselj podpirati industrijo in izboljšati dostopnost podnebju prijaznih alternativ, sicer tvega socialni nemir, podoben protestom rumenih jopičev v Franciji, ki jih je sprožilo povišanje davka na gorivo, meni Lenarčič.
“V politiki se ni dobro preveč zanašati na palico,” je dejal za Politico. “Mislim, da so rumeni jopiči pokazali, da ni smiselno kaznovati, ampak morajo biti alternative privlačne.”
Poudaril pa je, da rešitev ni v upočasnitvi zelenega prehoda. “Smo prepočasni. Ne prehitri. Prepočasni.”
Prihajajo podražitve
Lenarčič je v pogovoru za Politico kritičen do sistema EU, ki emisije ogljikovega dioksida določa kot glavni vzvod za zmanjšanje emisij. Piše, da sedanji vodja za podnebje Wopke Hoekstra to shemo na drugi strani močno podpira. Gre za shemo trgovanja z emisijskimi kuponi, ki že zdaj velja za industrijo, energetiko, letalski in ladijski promet. Več kot 10 tisoč elektrarn in industrijskih obratov v EU mora za vsako tono izpustov ogljikovega dioksida na trgu kupiti dovoljenja.
Leta 2027 pa bo začel delovati nov, ločen sistem trgovanja z emisijami (ETS), razširjen na zgradbe (denimo na ogrevanje s fosilnimi gorivi) in cestni promet. Če bodo cene energije izjemno visoke, se lahko širitev in uvedba tako imenovane ETS II sheme prestavi za eno leto.
Kot piše Politico, je do zdaj edini mehanizem EU, s katerim bo blažila socialne posledice, 86 milijard evrov vreden socialni sklad za podnebje pri soočanju z novo ceno ogljika za avtomobile in goriva za ogrevanje.
Kritiki pravijo, da je ta znesek zelo nezadosten, in opozarjajo na možen odpor volilcev, ko bodo pravila začela veljati leta 2027. Lenarčič se strinja in v pogovoru za Politico opozarja, da pomanjkanje spodbud za Evropejce za prehod na bolj zelene rešitve, ogroža tako podnebna prizadevanja EU kot industrijsko konkurenčnost.
Kot primer navede zmanjšano povpraševanje po električnih avtomobilih, ki so v Evropi še vedno precej dražji od vozil na fosilna goriva. “Dejstvo, da so električni avtomobili veliko dražji od konvencionalnih, kaže, da nismo ravnali prav,” je dejal Lenarčič. “Nismo vlagali v to, da bi zelene izbire postale dostopne in privlačne. Mislim, da nam je tu spodletelo.”
Komisar navede, da ima to kaskadni učinek: prodaja se je upočasnila in dodatno udarila evropske proizvajalce, ki so že prej vse težje tekmovali s kitajsko konkurenco. Posledično pa zdaj industrijska združenja in konservativna politika zahtevajo odložitev ali omilitev standardov EU za emisije avtomobilov (gre za predvideno prepoved vozil z motorji na notranje zgorevanje po letu 2035), ki jih bo Komisija znova pretresala v prihodnjem letu.
