Zagon prvih projektov z evropskim denarjem za izhod iz premoga

Septembrsko obvestilo, da Termoelektrarni Šoštanj (Teš) in Premogovniku Velenje po novem letu grozi stečaj in da je država zato primorana reorganizirati termo divizijo Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), je naplavilo vprašanje, kaj bo s Šaleško dolino po koncu ere premogovništva.

S strani lokalne politike in sindikatov so v času sprejemanja zakona, ki so ga poslanci dokončno potrdili prejšnji teden, prihajala opozorila, da bi zapiranje Teša in Premogovnika Velenje pred 2033 pustilo premalo časa za to, da rudarji in ostali zaposleni, vezani na premogovniško dejavnost, pridobijo dodatne kompetence in da regija zanje ustvari delovna mesta.

Država je v zadnjih letih dobila kar nekaj evropskega denarja za tako imenovani pravičen prehod, kakor so v Bruslju poimenovali financiranje novih delovnih mest in prilagajanja premogovniških regij novi realnosti. V Sloveniji imamo dve taki regiji, poleg Savinjsko-Šaleške še zasavsko. Koliko je tega denarja, s katerim upravlja ministrstvo za kohezijo Aleksandra Jevška, kako so občine in podjetja uspešni pri črpanju in za kakšne projekte bo šel denar?

Denar je, a za določen čas

V skladu za pravični prehod je na voljo približno 250 milijonov evrov za prestrukturiranje gospodarstva, od tega 173,9 milijona evrov za Savinjsko – Šaleško regijo in 74,9 milijona evrov za zasavsko.

Del sredstev v višini približno 140 milijonov evrov je treba izkoristiti do konca leta 2026, kar pomeni, da morajo biti projekti zaključeni do sredine leta 2026. Leto in pol časa pri milijonskih projektih ni veliko. Preostalih sto milijonov evrov pa so kohezijska sredstva, ki jih je mogoče porabiti do konca leta 2029.

Milijoni za razvoj tehnologij za zeleni prehod

Eden večjih projektov, ki je sofinanciran iz sklada za pravični prehod, je Center za demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije (DUBT) v lasti Kemijskega inštituta. Ta ima sedež v prostorih industrijskega podjetja Skitti v Kisovcu, medtem ko se podjetje seli v nove prostore (več v nadaljevanju).

V centru v Kisovcu naj bi v bodoče potekal razvoj tehnologij za zeleni prehod. Imel bo dva laboratorija, laboratorij za razvoj, pripravo in testiranje baterij ter laboratorij za reakcijsko inženirstvo pretvorb ogljikovega dioksida in vodika, ki bosta podpirala testiranje in uvajanje inovativnih baterijskih materialov in vodikovih tehnologij.

Vzpostavitev centra je v teku, so nam pojasnili na Kemijskem inštitutu. Trenutno tečejo razpisi za pripravljalna dela, nadzor nad gradnjo in koordinacijo varstva pri delu, v teku pa so tudi javna naročila za nakup raziskovalne opreme, ki vključuje napredne mikroskope, reaktorske sisteme, kromatografske naprave in druge raziskovalne pripomočke.

Vodja centra je Robert Dominko, ki je na inštitutu vodja dveh laboratorijev za baterijske sisteme.

Kemijskemu inštitutu je država odobrila 32-milijonsko sofinanciranje, aprila letos mu je tudi že izplačala 9,5 milijona evrov predplačila. Tega so porabili za nakup nepremičnin (2,8 milijona evrov), raziskovalne opreme (6,5 milijona evrov) in stroške dela (0,2 milijona evrov). Novembra 2024 je bilo v okviru projekta zaposlenih devet ljudi, prihodnje leto, ko bo center polno deloval, pa se bo število povzpelo na 15, pravijo na inštitutu.

Ta že išče tudi poti za sodelovanje s podjetji. “Potekajo intenzivni sestanki s ponudniki za usklajevanje specifikacij in priprave na nove razpise. V sodelovanju s slovenskimi podjetji, na primer Dewesoftom in Gen energijo, ter tujimi podjetji, kot je AVL, pa pripravljamo skupne projekte ter usklajujemo potrebna izobraževanja in tehnično podporo,” pravijo.

Preostalih 23 milijonov, ki jih bo inštitut še dobil od države, bodo porabili za nadaljnje nakupe raziskovalne opreme (skupaj naj bi zanjo namenili 25 milijonov evrov), prilagoditev objektov za izvajanje dejavnosti (okoli tri milijone evrov), stroške dela zaposlenih (okoli 1,6 milijona evrov), stroške materiala in storitev (0,6 milijona evrov).

Desetina denarja za industrijske cone

Na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, ki ga vodi Aleksander Jevšek, sicer pravijo, da so bili do zdaj objavljeni štirje razpisi, na katerih je (bil) na voljo denar iz sklada za pravični prehod. Dva razpisa sta se nanašala na poslovne cone v premogovniških regijah, tretji na podjetniške inkubatorje, četrti pa na sofinanciranje naložb podjetij.

A v letu in pol od objave prvega razpisa je bil dodeljen le manjši del razpisanih sredstev – dobrih 12 milijonov za poslovne cone v Zasavju in 600 tisoč evrov za podjetniški inkubator v Zagorju.

Najprej je bil julija lani objavljen razpis za sofinanciranje izgradnje poslovnih con v zasavski premogovni regiji, na katerem je bilo na voljo 12,4 milijona evrov. Občina Zagorje je že lani dobila 1,5 milijona evrov za poslovno cono Kisovec II, letos pa sta se prijavili še občini Trbovlje in Hrastnik. Prva je dobila 9,4 milijona evrov za obrtno-industrijsko cono Lakonca, druga pa 1,6 milijona evrov za poslovno cono Rudnik. S tem je razpis zaključen, pravijo na ministrstvu.

Podoben razpis za poslovne cone v Savinjsko-Šaleški regiji je bil objavljen konec maja letos, na voljo je bilo 10,6 milijona evrov. Nanj sta do roka, ki je potekel konec septembra, prispeli dve vlogi, ki sta še v postopku pregleda, zato na ministrstvu ne izdajajo, za kakšna projekta gre. Predvideno je, da bo odločitev o sofinanciranju projektov izdana še ta mesec, pravijo.

Prihajajo Dewesoft, Herz, Amtec.PRO

Največ denarja za industrijsko cono bo dobila občina Trbovlje, ki ga bo porabila za komunalno opremljanje 18,9 hektarjev nekdanjih rudniških zemljišč bivše trboveljske termoelektrarne. Do konca leta 2026 bodo zgradili ceste, uredili kanalizacijo, elektro in telekomunikacijsko opremo.

Sledila bo gradnja in umestitev podjetij v industrijsko cono, ki bo po poročanju lokalnih medijev grajena v treh platojih. Podjetja, ki že načrtujejo svoj prihod v največjo obrtno industrijsko cono v regiji, so Dewesoft s tehnološkim parkom Mesto Akrobatov, trboveljski Amtec.PRO, ter Herz iz Šmartnega pri Litiji. Okoli pet hektarjev površin je še nezasedenih.

Zasavski proizvajalec merilne tehnike napoveduje med 300 in 500 delovnih mest pet let po izgradnji, Herz je napovedal, da bo na začetku zaposlil od 50 do 150 ljudi.

Skitti združuje dve tovarni v eno

V občini Zagorje so poldrugi milijon porabili za ureditev cone Kisovec II. Zemljišče je kupilo že omenjeno podjetje Skitti, ki se ukvarja z obdelovanjem pločevine in zdaj deluje na dveh lokacijah – v Kisovcu in na Izlakah. Po izgradnji objekta bo podjetje delovalo samo v Kisovcu, nam je pojasnil vršilec dolžnosti direktorja občinske uprave v Zagorju Matej Drobež.

Ni pa jasno, ali bo naložba prinesla tudi dodatna delovna mesta. Kot smo pisali, podjetje Skitti med drugim načrtuje serijsko proizvodnjo tekaških rolk z vgrajenim zavornim sistemom z aktivacijskim mehanizmom.

Dela za ureditev poslovne cone v Kisovcu, ki so vključevala razširitev dostopne ceste, stabilizacijo brežine in gradnjo komunalne infrastrukture, so v veliki meri končana, pravi Drobež, prihodnje leto sledita še asfalt in prometna signalizacija. Skitti pa zdaj že gradi objekt. Vsa dela morajo biti končana do konca maja 2025.

Podjetniški inkubatorji

Že novembra lani je bil objavljen tudi javni razpis za sofinanciranje podjetniških inkubatorjev v Zasavski in Savinjsko-Šaleški (SAŠA) premogovni regiji.

Skupna višina razpisanih sredstev znaša 32,5 milijona evrov, pri čemer velika večina (kar 31,9 milijona evrov) odpade na Savinjsko-Šaleško regijo. Iz te regije sta do tretjega roka v sredini oktobra prispeli dve vlogi, ki sta še v postopku pregleda, pravijo na ministrstvu, zato imen prijaviteljev ne izdajo.

Zasavski regiji je medtem ministrstvo namenilo manjši del, 600 tisoč evrov, ki jih je prejela občina Hrastnik za projekt podjetniškega inkubatorja Kompreshaus. “Projekt obsega obnovo rudarskega objekta kompresorske postaje v obliko primerno za razvijanje podjetništva v regiji,” o projektu povedo na občini, ki jo vodi Marko Funkl. Občina bo za 1,4 milijona evrov vredno naložbo morala zagotoviti 800 tisoč lastnih sredstev.

Gradnja se bo pričela v prvi polovici prihodnjega leta, končala pa naj bi se v prvi polovici leta 2026. “Z obnovo bomo pridobili moderne prostore za razvoj in rast podjetniških idej ter prostor za coworking,  ohranil pa se bo izgled objekta, kot primer rudarske gradnje,” pravijo na občini.

Nepripravljeni za tako število vlog

Podjetja so pokazala veliko zanimanja za naložbe v premogovniških regijah. Na majski razpis agencije Spirit, katerega namen je sofinanciranje naložb v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki bodo prispevala k ustvarjanju novih delovnih mest, se je namreč prijavilo okoli 70 podjetij. Minimalna naložba (vsota upravičenih stroškov brez DDV) je 500 tisoč evrov, od tega 50 odstotkov za stroje in opremo.

Kot smo pisali v članku Naval na subvencije in jeza, ker državni Spirit zamuja z razdeljevanjem milijonov, je odziv presenetil tudi agencijo, ki je pričakovala 35 projektov, in ministrstvo za gospodarstvo. Rezultati prvega roka bi morali biti znani sredi oktobra, a jih še ni. Prejšnji teden je Spirit javnosti sporočil, da jih tudi še nekaj časa ne bo, saj namerava ministrstvo za gospodarstvo spremeniti razpis in zaradi velikega zanimanja povečati količino razpoložljivega denarja. Šele po objavi spremenjenega razpisa pa bo dokončno odločeno o vlogah in znano, kdo bo prejel denar.

V Zasavju je na voljo 15,7 milijona evrov za velika podjetja in 10,5 milijona za mala in srednja podjetja. V Savinjsko-Šaleški regiji pa 12,8 milijona za velika in 29,8 milijona evrov za mala in srednja podjetja.

Spomladi novih devet milijonov

V prvem četrtletju 2025 sta za objavo predvidena še dva javna razpisa, in sicer za “obogateno izvajanje kakovostnega in dostopnega učenja ter uvajanja krožnih vsebin” v obeh regijah. V Savinjsko-šaleški regiji bo na voljo 6,2 milijona evrov, v Zasavju pa tri milijone evrov.