Fiskalni svet svari: rast proračunskih izdatkov utegne biti višja od dovoljene
Na rast neto izdatkov v prihodnjih štirih letih bodo med drugim vplivale reformi plačnega in zdravstvenega sistema ter uvedba sistema dolgotrajne oskrbe.
Tako Evropska komisija kot Fiskalni svet sta ocenila, da srednjeročni fiskalno strukturni Načrt za obdobje 2025-2028 formalno ustreza zahtevam evropske zakonodaje. Ob tem opozarjata na tveganje, da bo dejanska rast neto izdatkov večja od zahtevane oziroma dovoljene, izhaja iz poročila Fiskalnega sveta.
Rast neto izdatkov v prihodnjih treh letih naj bi bila posledica sprememb plačnega sistema v javnem sektorju, uvedbe sistema dolgotrajne oskrbe, reforme zdravstvenega sistema in odstopanj od načrtov pri izvedbi večjih investicijskih projektov.
Da bi lahko bila rast neto izdatkov občutno višja od zahtevane, nakazuje tudi sprejeta sprememba državnega proračuna za leto 2025, ki predvideva rast porabe brez interventnih ukrepov za 12,3 odstotka. Glede na fiskalno strukturni načrt bi lahko rast neto izdatkov celotnega sektorja država v letu 2025 znašala največ 5,6 odstotka, opozarja Fiskalni svet.
Do konca leta bo poraba proračunskega denarja poskočila
Primanjkljaj državnega proračuna je po predhodnih podatkih v prvih enajstih mesecih letos znašal 396 milijonov evrov, kar je slaba tretjina primanjkljaja v enakem obdobju lani, je razvidno iz poročila. Ob koncu leta naj bi primanjkljaj po zadnji oceni Ministrstva za finance dosegel 1,407 milijarde evra, kar pomeni, da naj bi samo v decembru znašal približno milijardo evrov.
V obdobju od januarja do novembra se je v državnem proračunu nabralo za 12,9 milijarde evrov prihodkov, kar je 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Za 2,9 odstotka so se povečali tudi odhodki, ki so tako znašali 13,3 milijarde evrov.
Manj denarja za interventne ukrepe
Saldo proračuna je brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov izkazal presežek v višini 100 milijonov evrov, medtem ko je lani znašal 80 milijonov evrov. Skupni odhodki za interventne ukrepe so znašali 496 milijonov evrov in so predstavljali le štiri desetine obsega ukrepov v enakem obdobju lani. Za letos je po oceni ministrstva za finance predvidenih 713 milijonov evrov odhodkov za interventne ukrepe, pri čemer niso upoštevali Sklada za obnovo.
Za sanacijo posledic poplav je bilo do konca novembra izplačanih 354 milijonov evrov od predvidenih 540 milijonov evrov za celotno leto 2024. Za odpravo posledic draginje je bilo letos izplačanih 126 milijonov evrov od predvidenih 151 milijonov evrov. Največ, 108 milijonov evrov, je bilo nadomestil, izplačanih dobaviteljem električne energije in plina. Za ukrepe po pandemiji koronavirusa so namenili 16 milijonov evrov od predvidenih 22 milijonov evrov.
Rast očiščenih odhodkov (brez interventnih ukrepov) je znašala 9,3 odstotka in se je okrepila v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je bila 7,2-odstotna. Kot pojasnjujejo v Fiskalnem svetu, je letošnja rast v največji meri posledica visoke rasti vplačil v proračunske sklade, zlasti v novoustanovljen Sklad za obnovo, ter transfera v ZPIZ zaradi visoke redne uskladitve pokojnin, še navaja Fiskalni svet.
