Ameriška centralna banka vnovič zarezala v obrestne mere

Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, znižala za četrt odstotne točke. Ključne obrestne mere se z najnovejšim rezom znižujejo v območje 4,5 in 4,75 odstotka.

Nedavni kazalniki kažejo, da se je gospodarska aktivnost še naprej solidno povečevala. Povečala se je tudi stopnja brezposelnosti, vendar ostaja nizka. Inflacija je napredovala proti dvoodstotnemu cilju, čeprav ostaja nekoliko višja, so odločitev pojasnili pri Fedu. Pri prihodnjih odločitvah bodo upoštevali trenutne podatke in gospodarske obete, ki pa so negotovi.

Septembrska inflacija v ZDA je medletno znašala 2,4 odstotka, gospodarska rast pa je v tretjem četrtletju znašala 2,8 odstotka.

Gre za drugo zaporedno znižanje, potem ko je Fed prvič v štirih letih ukrepal septembra in ključno obrestno mero znižal za pol odstotne točke, kar je bilo več od pričakovanj. Fed se je tedaj za tolikšno znižanje odločil zaradi umirjanja inflacije in slabitve trga dela.

Znižanje obrestne mere se bo poznalo tudi v vsakdanjem življenju marsikaterega Američana, saj vpliva na hipotekarna posojila, lizinge in posojila za avtomobile.

Po izvolitvi Trumpa

Če so si bili analitiki pred odločitvijo Feda, ki ga vodi Jerome Powell, enotni, da bo do reza prišlo, je večja negotovost, kakšna bo nadaljnja monetarna politika. Namreč, po tem, ko je bil ta teden za novega predsednika ZDA izvoljen Donald Trump, se porajajo vprašanja, kaj to pomeni za obrestne mere.

Trump je, kot je znano, v predvolilni kampanji napovedal uvedbo novih carin – 10- ali 20-odstotne carine na vse blago, uvoženo v ZDA, in še višje, 60-odstotne carine na stvari, izdelane na Kitajskem. Dodatne carine bi utegnile povišati inflacijo, kar bi lahko vodilo v manj rezov v prihodnje, je poročal CNBC.

V tujih medijih se tudi sprašujejo, koliko lahko drugi Trumpov mandat načne neodvisnost ameriške centralne banke. Wall Street Journal je poročal, da bi novi predsednik želel imeti besedo pri Fedovih odločitvah. Pri CNN so spomnili, kako je na odločitve Feda, ko mu je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja predsedoval Arthur Burns, močno vplival takratni predsednik Richard Nixon, ki je pritiskal na Fed, naj spodbuja gospodarstvo, čeprav je bilo očitno, da se cenovni pritiski krepijo.

To popuščanje željam predsednika in neupoštevanje gospodarskih podatkov sta botrovala bolečemu obdobju visoke inflacije, ki je znano kot „velika inflacija“, je v knjigi o denarni politiki iz leta 2022 zapisal nekdanji predsednik Fed Ben Bernanke.

V nižanje tudi britanska in švedska centralna banka

Danes je ključno obrestno mero znižala tudi Bank of England, tudi za četrt odstotne točke na 4,75 odstotka. Kot je dejal prvi mož britanske centralne banke Andrew Bailey, jim je rez omogočila inflacija, ki je nižja od dvoodstotnega cilja.

Za pol odstotne točke je ključno obrestno mero danes znižala tudi švedska centralna banka Riksbank, gre za največji rez po letu 2014.