Smučišče Stari vrh v rdečih številkah: lastnici odločili, da letos ne bo obratovalo
Družba STC Stari vrh, ki smučišče upravlja, lastnikom zemljišč, dobaviteljem in banki dolguje med 250.000 in 300.000 evrov.
Smučišče Stari vrh je dolgo veljalo za osrednji center zimskih športov Škofjeloškega hribovja. Zaradi svoje lokacije — od Ljubljane je oddaljeno le 35 kilometrov — je poleg Škofjeločanov na 55 hektarjev belih strmin privabljal smučarje iz širše okolice. Proge so bile namreč primerne za vse zahtevnostne ravni smučarjev; od začetnikov, srednje izkušenih do vrhunskih smučarjev in tekmovalcev.
A letos bo priljubljeno smučišče samevalo. Večinski lastnici, občini Škofja Loka in Gorenja vas – Poljane, sta se odločili, da letos ne bo obratovalo. Težave so se po besedah škofjeloškega župana Tineta Radinje nabirale že več let.
Družbo STC Stari vrh, ki smučišče upravlja, sta pred šestimi leti dokapitalizirali. V tem času so se zamenjali številni direktorji, družba pa ni splavala iz rdečih številk. K temu so po besedah Radinje pripomogle tudi podnebne spremembe. “Lani je bila zima katastrofalna, smučišče pa je v celotni sezoni imelo le 27 smučarskih dni. Stroški so bili med tem podobni kot v preteklih sezonah, zato se je nabralo med 250.000 in 300.000 evrov primanjkljaja,” je pojasnil za N1.
Družba STC Stari vrh po besedah župana občine Gorenja vas – Poljane Milana Čadeža denar dolguje dobaviteljem, banki, v manjši meri pa tudi lastnikom zemljišč. “O odločitvi, ki sva jo sprejela s škofjeloškim županom, sem govoril z več deležniki. Podpirajo jo vsi: da enkrat presekamo, saniramo podjetje in naredimo dobro podlago za naprej.”
Tudi Radinja prikimava: “Zdi se nam nepošteno, da ustvarjamo nove stroške, dokler jih ne poravnamo za nazaj.”
“Ne bomo plačali več, kot so površine vredne”
Po besedah obeh županov so na to temo skupaj z 21 lastniki zemljišč na smučišču za isto mizo sedli že spomladi. Na sestanku so govorili predvsem o strateškem razvoju smučišča, ki ga prihodnost lahko čaka zgolj, če bo izkoristilo tako zimsko kot tudi poletno sezono.
“Z lastniki zemljišč nismo našli skupne rešitve,” priznava Čadež. Po njegovih besedah se bo namreč z njimi treba dogovoriti o višini nadomestil, saj so zemljišča obdelovalne površine. “Opravili bomo cenitev, na podlagi katere se bomo pogovarjali naprej. Ne bomo pa plačali več, kot so površine vredne,” je jasen Čadež. Ob tem Radinja dodaja, da se bodo lastniki zemljišč morali odločiti, ali si razvoja na Starem vrhu še želijo.
Direktor: Z lastniki zemljišč se ne želim iti vojne
Zahtevno delo zdaj čaka predvsem novega direktorja Miho Mraka, ki bo dogovore z lastniki sklepal. Pravi, da jih razume, zdaj morajo najti le še skupen jezik. “Zavedati se je treba, da ne moremo izpada dohodka na rodovitnih obdelovalnih zemljiščih pod Starim vrhom enačiti z nekaterimi višje ležečimi smučišči,” pravi.
Ob tem stavi na turistično strategijo, ki bo sprejemljiva tako za turistične ponudnike kot tudi lastnike zemljišč, saj bo samo to zagotovilo nadaljnje obratovanje smučišča. Ponudba na Starem vrhu bo po njegovem mnenju poleg zimske gotovo morala zajemati tudi poletno sezono.
“Naša naloga je, da s posluhom do lokalnega okolja pripravimo vizijo, v katero smer se bo turistična dejavnost na Starem vrhu razvijala. Biti mora takšna, da jo bodo domači turistični ponudniki vzeli za svojo, da bo živela s krajem in da bo sprejemljiva za lastnike zemljišč.”
Mrak ostaja optimist in računa, da bi prihodnje leto smučišče lahko znova odprli.
