Stavko napovedal še en reprezentativni poštni sindikat
V Sindikatu delavcev prometa in zvez (SDPZ) Pošte Slovenije ocenjujejo, da so razmere na Pošti kritične in da časa za njihovo reševanje zmanjkuje.
Potem ko so stavko za 22. november napovedali v Sindikatu poštnih delavcev, so jo na isti dan napovedali tudi v Sindikatu delavcev prometa in zvez (SDPZ) Pošte Slovenije, je za STA dejala predsednica konference SDPZ Majda Stubelj. Njihove zahteve so podobne, pričakujejo pa tudi pomoč države.
Sindikat poštnih delavcev je v začetku novembra napovedal stavko, ker delodajalec ni spoštoval sklenjenega dogovora. Njihove stavkovne zahteve se med drugim nanašajo na povečanje števila zaposlenih in nagrajevanje, s čimer bi preprečili odhode in preobremenjenost zaposlenih. Na njihovo napoved stavke se je odzvala Pošta Slovenije, ki jo je sicer ocenila kot preuranjeno.
Razmere kritične, časa za reševanje zmanjkuje
V SDPZ ocenjujejo, da so razmere na Pošti kritične in da časa za njihovo reševanje zmanjkuje. V sredo so se njihovi predstavniki sestali s poslovodstvom Pošte, a jih to ni povsem prepričalo, še piše STA.
Vodilni so jim februarja letos predstavili predlog strategije razvoja Pošte Slovenije in njene skupine za obdobje 2024-2026. V SDPZ so predlogu nasprotovali, kritike so predstavili tudi na dveh protestnih shodih, na katerih so izrazili strah, kaj bo z zaposlenimi, če bo prišlo do drobljenja podjetja na več pravnih oseb, na ločevanje pisemske in paketne storitve.
“Naš cilj je, da se delodajalec zaveže, da bo, tudi če do drobljenja pride, ohranil raven pravic zaposlenih in poskrbel, da bo za vsa podjetja v skupini veljala enotna kolektivna pogodba. Ni namreč prav, da bi sodelavci, ki opravljajo delo poštarja, prejemali različne plače, če delajo na pisemskem ali pa na paketnem delu. To smo izpostavili tudi na sestanku na Slovenskem državnem holdingu,” so pojasnili iz SDPZ.
Želijo boljše obveščanje
V sredo jim je poslovodstvo povedalo, da bo postopek strategije nadaljevalo, ni pa še gotovo, na kakšen način. Medtem SDPZ zahteva, da se Pošta zaveže k ohranitvi enotne družbe, ravni pravic zaposlenih in k sklenitvi enotne kolektivne pogodbe za vse zaposlene v sistemu.
“Vztrajamo tudi, da nas delodajalec obvešča o morebitnih centralizacijah dostave in zmanjševanju števila pošt in preoblikovanju pošt v pogodbene pošte. Gre namreč za to, da imamo široko mrežo poslovalnic, kar je tudi v javno korist, da imajo državljani dostop do poštnih storitev v majhnih krajih, kar je treba ohraniti, seveda pa to pomeni, da je nujno, da k ohranjanju te dragocene mreže pristopi s sofinanciranjem tudi država ali lokalna skupnost,” so še povedali.
Več zaposlovanja novega kadra
Njihova glavna zahteva pa se nanaša na zaposlovanje. Kot so navedli, se zavedajo krize na trgu dela, kljub temu pa menijo, da bi moral delodajalec storiti več za zaposlovanje novega kadra. “S trenutnim številom zaposlenih, ki je pod kadrovskim načrtom, ne moremo kakovostno opraviti svojih nalog, zaradi česar trpijo zaposleni, pa tudi stranke,” so še povedali na SPDZ.
SDPZ posledično zahteva zaposlovanje po kadrovskem načrtu in zaposlitev toliko ljudi, da bo izpolnjena zahteva iz kolektivne pogodbe po najmanj 10 odstotkih stalno zaposlenih rezervnih delavcev. “Imamo namreč težavo s koriščenjem dopustov, imamo visoko stopnjo bolniških odsotnosti, sodelovanje študentov, upokojencev in agencijskih delavcev, kar vse kaže na to, da je zaposlenih premalo,” so dodali.
Pričakujejo pomoč države
Povedali so še, da država mora s sofinanciranjem zagotoviti stabilnost pošte, ki izvaja javno službo. “Država zahteva, da se izvaja javna služba, hkrati pa pričakuje, da bomo na pošti z izvajanjem tržnih storitev ta strošek pokrili sami. To nujno pomeni večen pritisk na naše plače,” so navedli.
Poslovodstvo jim je na sredinem sestanku sicer obljubilo reševanje nekaterih odprtih težav, med drugim napredovanja s kariernimi stopnicami, dodatke za zaposlene, ki nadomeščajo na drugih poštah, več ukvarjanja z zaposlenimi in njihovimi potrebami, še piše STA.