Zpizu več denarja v prihodnjih dveh letih
Odbor DZ za finance je izdatke za Zpiz za prihodnji dve leti povečal za 100 milijonov evrov na 7,9 milijarde evrov. Kaj še so sprejeli na odboru?
Na današnji seji je odbor DZ za finance potrdil predlog spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024-2026, da se meja izdatkov za pokojninsko blagajno za letos zviša s 7,8 na 7,9 milijarde evrov. Potrdil je tudi predlog, da se v tovrstni odlok za obdobje 2025-2027 vnese upoštevanje rasti očiščenih odhodkov sektorja država, je poročala STA.
Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec, so spremembe odloka za 2024-2026 potrebne, ker so se pokojnine uskladile za 8,8 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke več, kot je predvidel finančni načrt Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz).
Na višje skupne odhodke za leto 2024 vplivajo tudi višje stopnje rasti prejemnikov pokojnin ter drugih prejemkov, je dodala. Ciljni saldo izdatkov sektorja država po njenih besedah sicer ostaja nespremenjen.
Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je povedal, da to, da naj dvig izdatkov za 100 milijonov evrov ne bi vplival na končno višino izdatkov sektorja država, sovpada z ugotovitvijo fiskalnega sveta, da so bili ti izdatki tudi za leto 2024 načrtovani previsoko.
To kaže na pomanjkljivosti sistema srednjeročnega proračunskega načrtovanja, na katere je fiskalni svet že večkrat opozoril, je dejal Kračun in dodal, da v novem sistemu ekonomskega upravljanja v EU takšni popravki ne bodo več možni.
Potrjena novela o reševanju in prisilnem prenehanju bank
Odbor je po poročanju STA potrdil tudi predlog novele zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank, s katerim želi vlada med drugim prenesti spremembe evropske zakonodaje v zvezi z minimalnimi zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v okviru upravljanja bančnih kriz in varstva vlog. Hkrati se podaljšuje delovanje sklada za reševanje bank s konca leta 2024 na konec leta 2030, pri čemer bo sklad namenjen le financiranju instrumentov za prisilno likvidacijo bank.
Odbor je obravnaval tudi poročilo o izvrševanju javnih pooblastil, danih SID banki, za leto 2023, in letno poročilo o upravljanju naložb RS in SDH za leto 2023.
Dopolnjen odlok o okviru za pripravo državnih proračunov
Na današnji nujni seji pa je odbor potrdil predlog dopolnitve odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2025-2027, s katerim bi določili, da odlok, poleg tega, da določa okvir za pripravo proračunov sektorja država, določa tudi povprečno rast očiščenih odhodkov sektorja država v tem obdobju, in sicer v višini 4,5 odstotka.
Kot je dejal finančni minister Klemen Boštjančič, je osnovni cilj fiskalne politike po prenovljeni zakonodaji EU – ki predvideva pripravo srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta za obdobje štirih let – vnaprej določiti rast očiščenih odhodkov v štiriletnem obdobju, pri čemer je pomembno, da ta rast zagotavlja znižanje in ohranjanje javnofinančnega primanjkljaja pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP) in srednjeročno vzdržnost dolga.
Ministrstvo je DZ ob predlogu spremembe odloka priložilo tudi srednjeročni fiskalno-strukturni načrt za obdobje 2025-2028. Po ministrovih besedah bo fiskalna politika v naslednjih letih usmerjena v postopno konsolidacijo ob hkratnem zagotavljanju visokih ravni investicij sektorja država – načrtovano je ohranjanje teh investicij na ravni okoli pet odstotkov BDP. V načrtu so navedene tudi ključne reforme, investicije in ukrepi, ki naj bi postopno fiskalno konsolidacijo zagotovili, piše STA.
Letos konec izjemne okoliščine zakona o fiskalnem pravilu
Letos so prenehale veljati izjemne okoliščine, ki so v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu od leta 2020 omogočale odstop od fiskalnih pravil, in vlada bi morala DZ predložiti predlog spremembe okvira za pripravo proračunov in predlog programa ukrepov, s katerimi se bo ponovno zagotovilo spoštovanje srednjeročne uravnoteženosti javnih financ.
Zakonodajno-pravna služba DZ ugotavlja, da predlog spremembe odloka ne spreminja okvira, kot predvideva zakon v primeru, da ni več razlogov za odstop od fiskalnih pravil, ampak ga dopolnjuje z novim kazalnikom (rastjo očiščenih odhodkov sektorja država), za katerega v zakonu nima ustrezne zakonske podlage. S tem pa bi bilo kršeno ustavno načel zakonitosti.
Predvidena rast očiščenih odhodkov bo lahko presežena
Kračun je ocenil, da obstaja visoko tveganje, da bo predvidena rast očiščenih odhodkov (4,5 odstotka), ki naj bi v letu 2028 omogočila znižanje primanjkljaja sektorja država na raven 1,2 odstotka BDP, presežena. Ukrepi, ki so bili sprejeti in bodo veljali v prihodnjih štirih letih, namreč tolikšne javnofinančne konsolidacije ne omogočajo.
To ugotovitev potrjuje tudi projekcija vlade v načrtu, ki v primeru nespremenjenih politik predvideva primanjkljaj na ravni blizu treh odstotkov BDP, je dejal Kračun in dodal, da bi Slovenija že ob rahlo poslabšanih makroekonomskih gibanjih prišla v postopek presežnega primanjkljaja. Ugotavlja tudi, da ukrepi, ki jih predvideva načrt, ne bi prispevali k vzdržnosti javnih financ, saj da v pretežni meri pomenijo dodatno večanje izdatkov.
Kračun je še povedal, da tudi predlagani interventni zakon za zagotavljanje toplote v Šaleški dolini takšnih kriterijev ne izpolnjuje in zato predstavlja nadaljevanje neustreznega pristopa k fiskalnemu načrtovanju.
Odbor se je na nujni seji poleg tega strinjal z mnenjem zakonodajno-pravne službe DZ, da pobuda za začasno zadržanje izvajanja dela zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki so jo hkrati s pobudo za ustavno presojo dela zakona podali Tadej Kotnik in drugi, ni utemeljena, še poroča STA.
