Milijonske stroške z lastniki sončnih elektrarn bi prevalili na državo

Trgovci z električno energijo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer, pozivajo, naj najde sistemsko rešitev za vprašanje stroškov izravnave, ki bremenijo dobavitelje.

Gre za problematiko, ki je nastala zaradi letošnjih sprememb pravil Borzena. Ta je s spremembo pravil sončne elektrarne s sistemom letnega neto merjenja, ki je veljal do začetka letošnjega leta, premaknil v tako imenovani merjen odjem. S spremembo pravil se je bilanca med prejeto in oddano energijo za samooskrbne odjemalce spremenila, strošek izravnave pa povišal.

Po izračunu trgovcev naj bi skupni stroški na letni ravni znašali okoli 18 milijonov evrov, trenutno pa jih nosijo dobavitelji.

Posebna težava Suncontracta

Posebna zgodba je podjetje Suncontract, ki ima visok delež elektrarn po sistemu letnega neto merjenja.

Do februarja letos so se stroški delili tako, da so večji del stroškov pokrili dobavitelji, ki imajo največji tržni delež nemerjenega odjema. Šesterica državnih dobaviteljev, ki ima 99,6 odstotka trga, je tako pokrila tudi sorazmeren delež stroškov.

Po novem pa vsak dobavitelj krije stroške za svoje odjemalce. Za Suncontract, ki ima praktično ničen delež gospodinjskega odjema, ima pa okoli desetino tržnega deleža pri odjemalcih s sončnimi elektrarnami, saj se je specializiral prav za ta segment, je to po navedbah vodstva nevzdržno. Zato je uvedel poseben dodatek za lastnike elektrarn, ki pa ga je moral po naročilu Agencije RS za energijo umakniti.

Agencija je med drugim odločila, da se stroškov ne da na odjemalce prenesti pavšalno, saj ima vsak svojo dinamiko porabe in zato tudi različne stroške izravnave.

Pripravljajo predlog

Čeprav je za večje dobavitelje, kot sta Gen-I in Petrol, strošek manj obremenjujoč, se vsi strinjajo, da bi to morala urediti država.

“V okviru Energetske zbornice (EZS) Slovenije smo podprli predlog, da bi bodoče stroške izravnave neto meritev krila država, saj ne želimo, da bi bile stranke zaradi regulatorne spremembe pri meritvah in obračunu kaznovane,” so nam povedali v Gen-I.

Tudi v Petrolu pravijo, da se jim zdi ključno, da se za pokrivanje teh stroškov razmisli o vzpostavitvi sistema financiranja. “Takšen sistem bi moral biti oblikovan tako, da ne bi neproporcionalno obremenjeval nobene strani, hkrati pa bi zagotavljal stabilnost in predvidljivost v energetskem sektorju,” menijo.

Odločba Agencije RS za energijo o Suncontractovem dodatku navaja, da naj bi dobavitelji v dopisu ministrstvu navedli, da bodo v primeru, da tako imenovane sistemske rešitve ne bo, strošek zaračunali odjemalcem ali pa odpovedali (nerentabilne) pogodbe z lastniki sončnih elektrarn.

Dobavitelji zdaj po navedbah EZS pripravljajo predlog za ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, da bi poiskali sistemsko rešitev, s katero “ne bi obremenjevali končnih odjemalcev”.

Ministrstvo preučuje …

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pravijo, da načrtujejo spremembe zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, v okviru katerih bodo preučili tudi vprašanje stroškov dobaviteljev “z odjemalci z letnim netiranjem, ki nastaja zaradi cenovne razlike energije v urah, ko fotovoltaika proizvaja, in v urah, ko fotovoltaika ne proizvaja”.

Kot pravijo, bodo predlog sprememb v javno obravnavo poslali predvidoma sredi novembra, o konkretnih rešitvah pa ta trenutek še ne morejo govoriti.

Rešitev z napako

Zdi se, da sta na mizi dva možna scenarija: ali bo ministrstvo pristalo na državno sofinanciranje stroškov lastnikov sončnih elektrarn z letnim netiranjem – verjetno z obrazložitvijo, da jih je k naložbi spodbujala država – ali pa bodo dobavitelji stroške prenesli na odjemalce.

Povejmo pa, da bi morebitna sistemska rešitev, v skladu s katero bi stroške nosil proračun, pomenila nadaljevanje anomalije trenutnega sistema. Kot smo pisali v članku Paradoks samooskrbe: Ko sončna elektrarna na strehi poveča porabo iz omrežja, so lastniki samooskrbnih elektrarn oproščeni plačevanja omrežnine za elektriko iz omrežja, ki jo kompenzirajo z lastno proizvodnjo. Čeprav se na omrežje zanašajo enako kot prej ali celo še bolj, tako ne prispevajo praktično ničesar za njegovo vzdrževanje. To pa je diskriminatorno do ostalih porabnikov elektrike.