Kako se je izkazal islandski eksperiment s krajšim delovnim tednom
Islandsko gospodarstvo je po uvedbi krajšega delovnega tedna doseglo boljše rezultate od večine evropskih držav, kaže zadnja raziskava, ki jo povzema CNN.
Med letoma 2020 in 2022 je polovica zaposlenih v tej otoški državi sprejela ponudbo skrajšanega delovnega časa, vključno s štiridnevnim delovnim tednom, danes pa je delež verjetno še višji, ugotavljata avtorja raziskave Inštitut Autonomy iz Združenega kraljestva in islandsko Združenje za trajnost in demokracijo (Alda).
Islandija je lani zabeležila hitrejšo gospodarsko rast kot večina evropskih držav, njena stopnja brezposelnosti pa je ena najnižjih v Evropi, piše v analizi. Dodali so, da so 4,1 odstotno gospodarsko rast v lanskem letu poganjali predvsem turizem, ribištvo in ostali izvoz.
“Ta študija kaže pravo zgodbo o uspehu: krajši delovni čas se je na Islandiji zelo razširil in gospodarstvo je močno po številnih kazalnikih,” je dejal raziskovalec pri združenju Alda Gudmundur D. Haraldsson.
Obsežna preizkusa med 2015 in 2019
Islandija je dva obsežna preizkusa izvedla med letoma 2015 in 2019, ko so se lahko zaposleni v javnem sektorju odločili za delovnik, ki je trajal 35 oziroma 36 ur na teden, plača pa se jim zato ni zmanjšala. Pred tem so delali 40 ur na teden.
Analizirali so 2.500 oseb, kar je v letih med 2015 in 2019 predstavljalo več kot en odstotek islandskega aktivnega prebivalstva. S skrajšanim delovnikom so želeli ohraniti ali povečati produktivnost in hkrati izboljšati ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.
Kaj so ugotovili?
Raziskovalci so ugotovili, da so zaposleni naredili enako kot prej, njihova produktivnost torej ni padla, zelo pa se je povečalo njihovo dobro počutje. Manj je bilo stresa, izgorelosti, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja je bilo boljše, CNN povzema raziskavo, ki so jo objavili v petek.
V skladu z najnovejšo svetovno gospodarsko napovedjo Mednarodnega denarnega sklada (IMFC) z začetka tega tedna, je islandsko gospodarstvo leta 2023 zraslo za pet odstotkov, kar je druga najvišja stopnja rasti med bogatimi evropskimi gospodarstvi za Malto. To je veliko več od povprečne stopnje rasti v državi, ki je v desetletju med letoma 2006 in 2015 znašala skoraj dva odstotka.
Vendar pa IMFC napoveduje, da se bo rast islandskega gospodarstva v tem in naslednjem letu precej upočasnila predvsem zaradi “zmanjševanja domačega povpraševanja in upočasnjevanja rasti turistične porabe.” .
Nizka stopnja brezposelnosti na Islandiji je “močan kazalnik vitalnosti gospodarstva”, v analizi navajata Inštitut Autonomy iz Združenega kraljestva in islandsko Združenje za trajnost in demokracijo (Alda).
Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada je ta stopnja lani znašala 3,4 odstotka, kar je nekaj več kot polovica povprečja razvitih evropskih gospodarstev. IMFC sicer pričakuje, da se bo letos in prihodnje leto nekoliko zvišala na 3,8 odstotka.
Kaj pa Slovenija?
Skrajšan delovnik je bila v zadnjem letu aktualna tema tudi v Sloveniji, vendar za zdaj ni zakonsko urejen. Minister za delo Luka Mesec pravi, da je zakonska ureditev 30-urnega delovnega tedna med njegovimi cilji, vendar bo njegova realizacija težka.
Ministrstvo za delo je skušalo možnost 30-urnega delovnega tedna v zakonodajo vpeljati že ob lanskem posegu v zakon o delovnih razmerjih, a so delodajalci temu nasprotovali.
“Zadeva je še vedno aktualna in bo zagotovo predmet pogajanj tudi v drugem krogu sprememb in dopolnitev zakona o delovnih razmerjih. Prepričani smo, da je skrajšanje delovnega časa smiselna in potrebna usmeritev. Paradoksalno je, da je od uvedbe osemurnega delovnika prišlo do izjemnega tehnološkega napredka, zaradi česar bi morali delati manj, vendar smo postali celo bolj obremenjeni kot prej,” so na ministrstvu za delo avgusta poudarili za STA.
