Prepoved plinskih kotlov, omejitve pri bojlerjih … Kaj se spreminja?

S 1. januarjem 2025 stopi v veljavo pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES-3), ki je bil sprejet maja 2022, in med drugim prinaša delno prepoved vgradnje grelnikov na elektriko. Med te spadajo IR-paneli, električno talno gretje, grelniki sanitarne vode (bojlerji), električni radiatorji, našteva zurnal24.si, ki je danes kot prvi opozoril na prihajajočo spremembo.

Pri bojlerjih za ogrevanje sanitarne vode se omejitev nanaša na bojlerje z močjo dva kilovata (2000 W ali 2 kW) ali več. Tisti z manjšo močjo bodo torej dovoljeni.

Na ministrstvu pravijo, da imajo prebivalci alternative. “Za to področje so na razpolago tehnične rešitve, za katere se porabi bistveno manj električne energije in na ta način zagotovi manjše izpuste ogljikovega dioksida (CO2) iz stavbe,” so za Zurnal24.si povedali na ministrstvu za naravne vire in prostor, ki je pristojno za PURES-3.

Kaj sprememba pomeni

Bojler za sanitarno vodo ima danes vgrajena marsikatera starejša hiša po Sloveniji, najdemo jih tudi v stanovanjih v starejših blokih, čeprav je tu pogostejše ogrevanje sanitarne vode s toplotno energijo daljinskega ogrevanja.

Obstajajo tudi gospodinjstva, ki se ogrevajo na električne grelnike; pri tem opozorimo, da ni govora o toplotnih črpalkah, temveč energetsko precej bolj potratnih infrardečih panelih in podobnem. A uradnih podatkov o številu gospodinjstev, ki se grejejo na elektriko, ni, je pred časom za N1 dejal šef Elesa Aleksander Mervar. Podatki Sursa, ki sicer temeljijo na anketi, pa kažejo, da se na elektriko (sem spadajo klimatska naprava, električni radiatorji in električno talno ogrevanje) ogreva šest odstotkov gospodinjstev.

Na že vgrajene rešitve zakonska sprememba, ki v veljavo stopi z novim letom, ne bo vplivala.

Omejitev pa bo treba upoštevati pri zamenjavi naprave ali novogradnji. Pri nakupu ne bo odveč večja mera pozornosti, saj se prepoved – kot opozori strokovni vodja portala za energetsko svetovanje ZaEnSvet Matjaž Valenčič – nanaša na rabo, ne pa na prodajo. Tako ni nujno, da bodo trgovci po novem neustrezne rešitve umaknili iz prodaje.

“Če imaš zdaj priključen bojler moči s tri tisoč vati (3 kW), bo pri nakupu novega treba paziti, da bo priključna moč manjša od 2 kW,” pravi Valenčič, ki meni, da moramo spremembo vzeti kot dobronamerno. “Priključna moč bo med drugim po novem omrežninskem sistemu odločala o višini položnice za elektriko. Manjša moč bo omilila špice in znižala omrežnino za moč.”

Valenčič predlaga, da se pri menjavi ali novogradnji uporabi drug način ogrevanja, denimo z malo malolitrsko sanitarno toplotno črpalko. “Res je, da je začetna naložba pri bojlerju manjša, saj stane med 200 in 300 evri, sanitarna toplotna črpalka pa več kot tisoč evrov, a naložba v črpalko se lahko povrne v štirih letih,” pravi.

Prepoved plinskih kotlov

Prihajajoča omejitev pri električnem ogrevanju pa ni edina sprememba, ki nas čaka z novim letom. Od 1. januarja 2025 bosta v skladu z letos sprejeto novelo energetskega zakona (EZ-2) prepovedana tudi projektiranje in vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin. To velja za stavbe, za katere bo vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena od 1. januarja 2025.

Plin pa bo verjetno še kar nekaj časa ostal pomemben energent za ogrevanje, med drugim je pred kratkim Energetika Ljubljana priklopila novo plinsko-parno enoto, ki prek sistema daljinske toplote ogreva 25 tisoč ljubljanskih gospodinjstev.

Že od začetka lanskega leta je pri nas prepovedana tudi vgradnja kotlov na kurilno olje za ogrevanje gospodinjstva. Gre pa za ukrep, ki ga je verjetno opazil le malokdo, saj se ta energent, ki je sicer še vedno pomemben v strukturi rabe energije za ogrevanje, že nekaj časa opušča.

Kako se bomo ogrevali po novem

Rezultati anketne raziskave Statističnega urada RS (Surs), ki jo povzemamo v zgornjem grafu, kažejo, da sp drva in ostala lesna goriva pri nas še vedno pomemben vir ogrevanja.

V prihodnje je v skladu s strategijami ministrstva za okolje, podnebje in energijo pričakovati hitro rast deleža obnovljivih virov. Sem namreč po metodologiji Sursa spadajo toplotna črpalka, sončna energija (kolektorji), vetrna energija, geotermalna energija.

Kot strateška prioriteta je opredeljeno tudi daljinsko ogrevanje, kjer naj bi država spodbujala sisteme na lesno biomaso in odpadno toploto.

Na drugi strani naj bi se zmanjševal delež ogrevanja na kurilno olje, počasi pa tudi delež ogrevanja na plin.