Objavljamo študijo Aleksandra Mervarja, ki je za “premišljen nizkoogljični scenarij”

Četrti delovni dan po tem, ko je šef Elesa Aleksander Mervar odstranil oznako ‘zaupno’ z analize energetskih scenarijev, je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra vendarle objavilo celotno študijo.

Kot smo pisali, gre za dokument, ki naj bi dal primerjalni podatek o potrebnih vlaganjih v primeru scenarijev z ali brez drugega bloka krške nuklearke (JEK2).

Zakaj in kaj je naročilo ministrstvo

Najprej pojasnimo, kako je do tega, da je Mervar študijo izdelal, sploh prišlo. Kot izhaja iz dopisa ministrstva, s katerim mu je to naročilo analizo, so nevladne organizacije ter predsednica Nataša Pirc Musar izrazili željo po predstavitvi alternative tako imenovanemu jedrskemu scenariju. Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) kot alternativo predvideva “100-odstotni OVE” do leta 2050.

Na Kumrovem ministrstvu so se sredi junija odločili ustreči željam. Ker so takrat ocenili, da analiza scenarija, ki bi jo naročali prek javnega naročila, ne bi bila končana do referenduma, so se dogovorili, da analizo naredi Eles oziroma Aleksander Mervar.

Kot pravijo, so mu naročili “tehnično analizo o tem, koliko dodatnih kapacitet bi potrebovali na lesni biomasi, bioplinu, geotermalni energiji in hranilnikih, torej virih, ki lahko opravljajo oskrbo tudi s pasovno električno energijo,” da bi zagotovili količine, ki jih v drugem scenariju pokrije JEK2. Gre torej za identificiranje dodatnih potreb, v katere bi morali investirati, če ne bi investirali v JEK2.

Ob tem so navedli, da je treba proizvodnjo v zimskih konicah zapirati z dodatnimi elektrarnami na lesno biomaso (navedbe NEPN, da bo do 2050 le dodatnih 20 MW zmogljivosti iz biomase in v 2050 manj kot štiri odstotke proizvodnje iz tega vira, so na ministrstvu ocenili kot zelo konservativne) in bioplin ter vključiti črpalne hidroelektrarne.

Dopis MOPE:

Prvo različico dobili dva meseca nazaj

Ministrstvo je rok za študijo postavilo na 31. avgust. Kot kažejo pravkar objavljeni dokumenti, so jo dobili 22. avgusta, torej jo imajo na mizi že dva meseca.

Tako je na mestu vprašanje, zakaj ministrstvo podatkov, ki so bili očitno namenjeni zainteresirani javnosti, ni prej javno objavilo.

Kumer je šele v petek – takrat smo študijo zaprosili tudi mi – Elesu poslal zahtevo, da s študije umakne oznako zaupno, kar je Mervar čez vikend tudi storil. Danes je poslal še dopolnitev analize – kdaj je bila ta naročena, ni znano.

Na Kumrovem ministrstvu pravijo, da analiza ni bila javno dostopna zato, ker ni bila končana. “Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je imelo tehnično analizo od vsega začetka namen objaviti, saj je povod za njeno pripravo prišel ravno s strani javnosti. Žal po naši oceni analiza do tega trenutka še ne vključuje natančnih informacij, ki bi dale odgovore, s koliko dodatnimi kapacitetami bi lahko zadostili nadomeščanju jedrskega vira,” pravijo.

Zdaj, ko je načrtovan preklic referenduma, ministrstvo načrtuje celostno analizo. Avtorja naj bi iskali na mednarodnem razpisu, objavljena naj bi bila v 2025.

Najboljši scenarij z JEK2 ali ne?

Mervar je v ponedeljek dejal, da se je s pisanjem ukvarjal dva meseca. Obdelal je deset različnih možnih scenarijev. Izkazalo se je, da se izmed desetih različic najbolje obnese scenarij z obstoječo jedrsko elektrarno NEK do leta 2063, z gradnjo JEK2 in 3.250 megavati (MW) sončnih elektrarn, kar je približno trikratnik današnje nazivne moči. Konec lanskega leta smo imeli v državi namreč za 1,1 GW elektrarn.

Drugi najbolje ocenjen scenarij je z NEK do 2063 in brez JEK2 ter 7 GW sončnih elektrarn, tretji pa brez NEK in JEK2 ter z 8,6 GW sončnih elektrarn.

A Mervar je povedal tudi, da je različica z NEK do 2063 in JEK2 najbolj ugodna z vidika investicijskih izdatkov, saj ni potrebnih toliko vlaganj v omrežje in hranilnikov, “ko začnemo dodajati stroške delovanja, vzdrževanja, energentov in tako dalje, pa postaja vedno bolj ugodna varianta z obnovljivimi viri, ker imajo nizke stroške obratovanja”.

Tako ni bilo jasno, kateri scenarij je najugodnejši.

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pravijo, da je upoštevajoč posodobljeno analizo najcenejši scenarij tako imenovani scenarij brez JEK2 in brez NEK1 po 2043, ki je po njihovem najbližji približek tako imenovanemu 100-odstotnemu OVE scenariju v NEPN. Stal bi 39,4 milijarde evrov.

Sledi scenarij z NEK do leta 2063 in brez JEK2 (41,4 milijarde evrov), nato pa scenarij z NEK do 2063 in tudi JEK2 (55,2 milijarde evrov).

A ta scenarij predvideva uporabo zemeljskega plina v prehodnem obdobju, ki se v prihodnjih desetletjih postopoma nadomešča s povečevanjem deleža obnovljivih plinov. Plin pa je fosilno gorivo. Tu povejmo, da je Mervar večkrat jasno povedal, da je na 100-odstotno obnovljivih virih temelječa proizvodnja električne energije “fikcija”.

“Rezultati so primerljivi z rezultati NEPN, ki jasno pokažejo, da samo s sončnimi elektrarnami ter posledično potrebnimi bistveno večjimi zmogljivostmi hranilnikov in vlaganji v omrežje ne moremo zagotoviti konkurenčne oskrbe z električno energijo v Sloveniji in je rešitev treba iskati v uravnoteženi mešanici različnih tehnologij OVE, tudi plinskih,” povedo na ministrstvu.

Osnovna različica šrudije:

Dopolnjena različica študije:

Mervar: 100-odstotni OVE ni realen

Študijo je danes objavil tudi Eles in povzel: “Iz končnih izsledkov (poleg investicijskih vlaganj so upoštevani še stroški delovanja iz vzdrževanja, izgube pri ciklih hrambe električne energije, oportunitetna izguba zaradi slabših prodajnih profilov …) tako osnovnega dokumenta kot dodatka je razvidno, da je najcenejši scenarij tisti brez NEK in JEK2, sledi mu scenarij z NEK do leta 2063 z OVE in določenimi ogljičnimi viri, tretji najbolj ugoden pa je scenarij z NEK do leta 2063 in JEK2. V primeru upoštevanja zgolj potrebnih investicijskih vlaganj pa je najbolj ugoden scenarij z NEK do leta 2063 in JEK2.”

Ob tem je sistemski operater (znova) opozoril, da iz spremljajočih izračunov izhaja, da scenarij 100-odstotni OVE, v katerem je vsa proizvedena električna energija izključno iz obnovljivih virov energije, “ni niti realen niti izvedljiv, je ekonomsko nesmiseln za elektroenergetski sistem Slovenije, za Republiko Slovenijo kot morebitnega plačnika subvencij, za investitorje v sočne elektrarne (brez subvencij) in tudi za slovenske končne porabnike električne energije, plačnike omrežnine in drugih prispevkov”.

Mervar pa podpira “uravnotežen OVE scenarij”, s kombinacijo hranilnikov, proizvodnje zelenega vodika in s primernimi strateškimi rezervami v obliki instaliranih proizvodnih enot OCGT/CCGT za premoščanje izrednih stanj v elektroenergetskih sistemih Evrope. Še bolj pa, kot pravi, podpira “premišljen nizkoogljični scenarij”. Nizkoogljični viri poleg obnovljivih zajemajo še jedrsko energijo.