Lagarde: Nikakor ne vidimo tveganja za recesijo v evrskem območju

Svet Evropske centralne banke (ECB) je po dvodnevnem zasedanju sporočil, da znižuje tri ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk.

Inflacija je najnižje v treh letih, kar kaže, da “je dezinflacijski proces na dobri poti”, je na novinarski konferenci dejala predsednica ECB Christine Lagarde in ocenila, da denarna politika centralnih bank evrskega območja deluje. Kasneje je sicer dejala, da je inflacija cen hrane še vedno 2,4 odstotka in da tu “še nismo tam, kjer želimo biti”.

Inflacija naj bi se v prihodnjih mesecih povečala, nato pa se med prihodnjim letom znižala na ciljno raven, ki je okoli dveh odstotkov. Dodala je, da bo do takrat ECB nadaljevala z restriktivno politiko.

Skrb vzbujajoči podatki iz gospodarstva

Obenem pa je Lagarde priznala, da je gospodarska aktivnost “nekako šibkejša” od pričakovane in s tem komentirala zadnja negativna presenečenja v kazalnikih gospodarske aktivnosti.

“Industrijska proizvodnja je bila v poletnih mesecih volatilna, a skupni podatki kažejo na krčenje. Storitveni sektor je avgusta beležil rast, ki jo je podprla močna poletna turistična sezona, vendar najnovejši podatki kažejo na upočasnjevanje. Podjetja le počasi povečujejo naložbe, medtem ko se vlaganja v nepremičninskem sektorju še naprej zmanjšujejo. Izvoz je oslabel, zlasti v segmentu blaga,” je naštela predsednica ECB.

Potrošnja gospodinjstev je bila manjša od pričakovanj, čeprav so se razpoložljivi dohodki v drugem četrtletju povečali, je dejala Lagarde. Stopnja varčevanja je v drugem četrtletju znašala 15,7 odstotka, kar je precej nad 12,9-odstotnim povprečjem pred pandemijo.

Trg dela medtem ostaja odporen, stopnja brezposelnosti je avgusta ostala na zgodovinsko nizki ravni 6,4 odstotka. A tudi tu po besedah Lagarde podatki kažejo na upočasnjeno rast zaposlovanja in nadaljnje umirjanje povpraševanja po delovni sili.

“Recesije ni na vidiku”

Guvernerji ECB vendarle pričakujejo, da se bo gospodarstvo sčasoma okrepilo, saj rastoči realni dohodki gospodinjstvom omogočajo večjo potrošnjo. Povečuje se tudi mednarodno povpraševanje, kar naj bi okrepilo izvoz. Potrošnjo in investicije naj bi podpiralo tudi rahljanje restriktivne denarne politike.

Tako za zdaj ECB “nikakor ne vidi” tveganja za recesijo v evrskem območju, je dejala Lagarde in kasneje v odgovorih na novinarska vprašanja še dvakrat poudarila, da recesije ni na vidiku – kljub slabim napovedim za največje nemško gospodarstvo – ter da je po njenem mnenju evrsko območje še vedno na poti do tako imenovanega mehkega pristanka.

Vojne in Trump kot tveganja za evrsko rast

Lagarde je naštela tudi dejavnike, ki bi lahko vodili v nižjo gospodarsko rast od te, kot jo ECB napoveduje zdaj. Njena trenutna napoved kaže na 0,8-odstotno rast v letošnjem letu in 1,3-odstotno rast v prihodnjem.

Pesimizem med potrošniki bi lahko preprečil, da bi potrošnja in naložbe okrevale tako hitro, kot je bilo pričakovano. Razpoloženje bi lahko dodatno poslabšali vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, ki bi lahko povzročili tudi motnje v oskrbi z energijo in svetovni trgovini ter s tem zvišali inflaciji, je dejala Lagarde.

Manjše povpraševanje po izvozu evrskega območja, na primer zaradi šibkejšega svetovnega gospodarstva ali stopnjevanja trgovinskih napetosti med glavnimi gospodarstvi, bi dodatno obremenilo rast, je dejala Lagarde.

Na konkretno vprašanje, ali in kako bi na gospodarstvo evrskega območja vplivala vrnitev Donalda Trumpa na mesto ameriškega predsednika, pa je dejala, da je mednarodna trgovina pomemben element in da “vsaka ovira, negotovost pomembno vpliva na tako zelo odprto gospodarstvo, kot je evrsko”. Iz tega je mogoče sklepati, da bi Trumpova izvolitev pomenila tveganje za nižjo rast od pričakovanj. Kot je znano, Trumpova trgovinska politika sloni na ideji o zaščiti ameriškega gospodarstva z dvigom uvoznih dajatev.