Koliko dopusta vam pripada, kako se določi, kako ga lahko koristite

S sklenitvijo delovnega razmerja vsak zaposleni v Sloveniji dobi tudi pravico do letnega dopusta, katerega dolžina ne sme biti krajša kot štiri tedne, ne glede na to ali delavec dela polni ali skrajšani delovni čas.

Tako ima delavec, katerega delovna obveznost je razporejena na pet delovnih dni v tednu, minimalni letni dopust v trajanju 20 delovnih dni, delavec, ki dela šest dni v tednu, pa ima minimalno 24 dni dopusta.

V primeru, da delavec ni zaposlen celotno koledarsko leto, mu pripada sorazmerni del, in sicer 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Pri izračunu se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.

Delodajalec je dolžan zaposlene do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Če je delovno razmerje sklenjeno kasneje, pa praviloma ob sklenitvi pogodbe.

Višje izhodišče

Zaposleni ima lahko že po zakonu večje število dni. Pogoji za to in število dodatnih dni, ki mu pripada, so navedeni v spodnji tabeli.

Dodatni dnevi se lahko posebej določijo tudi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Izredni dopust

Poleg rednega dopusta ima delavec tudi pravico do tako imenovanega izrednega dopusta, plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin, ki lahko traja največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu.

Zakon našteva naslednje posebne okoliščine:

• lastna poroka,
• smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
• smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
• smrt staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),
• hujša nesreča, ki zadane delavca.

V teh primerih ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela najmanj en delovni dan.

Od leta 2019 imajo zaposleni starši pravico do plačane odsotnosti z dela za spremstvo učenca prvega razreda na prvi šolski dan. V tem primeru pravica do izrednega dopusta velja za oba starša.

Dva tedna v kosu

Glede tega, kdaj lahko delavec vzame dopust, zakon pravi, da je treba pri izrabi upoštevati potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo in njegove družinske obveznosti. Pravi še, da je letni dopust sicer mogoče izrabiti v več delih, a en del mora trajati najmanj dva tedna.  

Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi. Mora pa o tej nameri obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Delodajalec bi ta dva pogoja lahko prerekal le v primeri, če bi odsotnost delavca resneje ogrožala delovni proces.

Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak (torej stari in novi) delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta za tisto leto.

Včasih dopust ostaja …

Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta. Včasih pa delavec iz različnih razlogov dopusta ne uspe pokoristiti.

Zakon pravi, da mora delavec v tekočem koledarskem letu izrabiti najmanj dva tedna dopusta. Preostanek lahko koristi v naslednjem letu, a najkasneje do 30. junija.

V tem primeru je pomembno vedeti, da je izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, nezakonita. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.

Zgodi se, da je delavec v času, ko bi lahko koristil dopust, na bolniškem ali porodniškem dopustu. V tem primeru ima praviloma po povratku možnost, da dopust koristi do konca leta.

Neobdavčen regres

Z zaposlitvijo in pravico do letnega dopusta pride tudi do pravice do regresa, ki mora znašati vsaj toliko kot v tekočem letu znaša minimalna plača. Letos je to 1.253,9 evra. V kolektivni pogodbi je lahko opredeljen višji znesek regresa.

Regres je razbremenjen plačila dohodnine in prispevkov za socialno varnost do višine povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Po podatkih statističnega urada je ta po zadnjem podatku (za julij 2024) 2.379,68 evra bruto. Če delodajalec izplača višji regres, za razliko do povprečne bruto plače plača prispevke in dohodnino.

Regres mora delodajalec izplačati do 1. julija vsako leto, če je podjetje v likvidnostnih težavah in če to omogoča kolektivna pogodba, pa se lahko rok za izplačilo podaljša najpozneje do 1. novembra tekočega leta.

Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali? 

Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti