Kdo je trgovec, ki mesečno 100 ton hrane razdeli pomoči potrebnim?
Najnovejši podatki Statističnega urada RS (SURS) kažejo, se je v 2023 v Sloveniji zavrglo 164.803 ton hrane, kar je 9 odstotkov več kot leto prej. Večino porasta gre pripisati večji količini odpadne hrane v proizvodnje hrane, kjer se je količina v primerjavi z letom prej podvojila. Največ odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih (kar 44 %), najmanj pa v trgovinah z živili (9 %). Pri enem večjih trgovcev pri nas, HOFERju, smo preverili, kako za manj odpadne hrane skrbijo pri njih.
Kot pravijo pri HOFERju, je že njihov sistem naročanja tako optimiziran, da je presežne hrane v njihovih trgovinah čim manj. »Izdelke pred potekom roka uporabnosti tudi pocenimo, da bi jih v čim večji meri odprodali, določene količine izdelkov, ki ostanejo neprodani in so še primerni za uživanje, pa od leta 2017 redno doniramo socialno ogroženim in ranljivim skupinam,« pojasnjujejo. HOFER lastna prizadevanja za manj zavržene hrane uresničuje v sklopu iniciative Danes za jutri in projekta Hrana na dobri. Leta 2017 se je vključil tudi v projekt Donirana hrana, ki ga je leta 2013 pričela izvajati Zveza Lions klubov, distrikt 129, Slovenija. V letu 2021 so kot prvi trgovec v projekt vključili prav vse svoje trgovine (teh je trenutno v Sloveniji 93). Hrano tako donirajo iz vseh svojih trgovin, iz več kot dveh tretjin celo vsak dan.
Mesečno med pomoči potrebne razdelijo okoli 100 ton hrane
»Doniramo le izbrane izdelke, ki so še primerni za uživanje. Do leta 2023 smo donirali sadje in zelenjavo, kruh in pekovske izdelke ter izdelke suhega sortimenta, v začetku lanskega leta pa smo nabor izdelkov še dodatno razširili. Tako zdaj doniramo še izdelke iz hlajenega in zamrznjenega sortimenta ter jajca,« pravijo pri HOFERju in dodajajo, da tako poskrbijo, da ‘na dobro pot’ spravijo okoli 100 ton hrane mesečno. Hrano v njihovih trgovinah prevzemajo prostovoljci iz okoli 30 socialnih organizacij, ki jo razdelijo med več kot 20.000 pomoči potrebnih.
Organizacije podprli z donacijo v višini 27.900 evrov
Ker pri prevzemanju hrane in razdeljevanju le-te končnim uporabnikom nastajajo stroški, je HOFER organizacijam priskočil na pomoč. Ob svetovnem dnevu hrane, ki je 16. oktobra, je tistim, s katerimi sodeluje pri razdeljevanju hrane, doniral kar 27.900 evrov in biorazgradljive vrečke za lažje prenašanje izdelkov. Vsem svojim 93 trgovinam pa je v sodelovanju s podjetjem IFCO zagotovili zelene IFCO-zaboje za lažje in bolj trajnostno razdeljevanje sadja in zelenjave.
HOFER spodbuja tudi gospodinjstva k bolj skrbnemu ravnanju s hrano
Pogosto v smeteh pristanejo živila, ki so še povsem užitna – velikokrat tudi zaradi slabega poznavanja označenih rokov uporabnosti. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije pišejo, da je treba izdelke z rokom uporabnosti “porabiti do” (recimo sveže meso, ribe in mlečne izdelke ter podobne izdelke iz hladilnika) nujno hraniti tako, kot je navedeno na embalaži, po odprtju pa jih čim prej vrniti v hladilnik, saj se zunaj začnejo hitro kvariti. Po poteku roka te izdelke zavržemo, čeprav se nam morda zdi, da so še primerni za uživanje. Nekoliko drugače je z izdelki z rokom uporabnosti “uporabno najmanj do”. To so živila z daljšim rokom uporabe, ki se običajno prodajajo na policah na sobni temperaturi (konzerve, različne moke, kaše, riž, suhe testenine, suho sadje, kompoti, brezalkoholne pijače in napitki, nekateri trdi in poltrdi siri, trajno mleko) ali v zamrzovalnikih (zamrznjeno sadje in zelenjava ter druga, globoko zamrznjena živila). Ti izdelki niso nujno za v smeti, če so bili zaprti, pravilno hranjeni in imajo ustrezen videz, vonj in okus. Pri HOFERju z logotipom »Je rok potekel? Pogosto uporabno dlje.«, ki ga najdete na izbranih izdelkih njihovih lastnih blagovnih znamk z rokom uporabnosti »Uporabno najmanj do«, kupce dodatno opominjajo, naj ta živila, preden jih zavržejo, senzorično preverijo.
Ker velikokrat ljudje zavržemo tudi ostanke pripravljenih ljudi, so pri HOFERju okrepili partnerstvo z Nejo Gril, kulinarično blogerko in mojstrico kreativnih receptov za slastne obroke iz ostankov živil ali pripravljenih jedi. Prepričani so, da so nove ideje, kako živila porabiti ‘do konca’, pri potrošnikih več kot dobrodošle.
