V Nemčiji zaradi dodatnih carin na kitajska e-vozila kritični, proti tudi Slovenija

Posel Andreja Lončar 4. oktobra, 2024 11.53 > 4. oktobra, 2024 11.58
featured image

Države Evropske unije (EU) so danes v Bruslju kljub močnim nesoglasjem – proti je bila tudi Slovenija – potrdile dodatne carine na električne avtomobile iz Kitajske.

4. oktobra, 2024 11.53 > 4. oktobra, 2024 11.58

Po tem, ko je Evropska komisija 5. julija uvedla začasne dodatne carine na električna vozila, ker Kitajski očita, da proizvajalcem vozil daje neupravičene subvencije in s tem izkrivlja konkurenco na trgu električnih vozil, so članice danes v Bruslju glasovale o dokončnem ukrepu, ki bi lahko veljal do pet let.

Kot piše Euronews, soglasja ni bilo. Izid petkovega glasovanja sicer ni javno dostopen, več diplomatov pa je za bruseljski medij potrdilo, da je za ukrep glasovalo deset držav (Francija, Italija, Nizozemska, Poljska, Danska, Irska, Bolgarija, Estonija, Litva in Latvija), ki predstavljajo 45,99 odstotka prebivalstva EU.

Kar 12 članic se je vzdržalo (Belgija, Češka, Grčija, Španija, Hrvaška, Ciper, Luksemburg, Avstrija, Portugalska, Romunija, Švedska in Finska). Te države predstavljajo 31,36 odstotka prebivalstva EU.

Pet članic pa je bilo proti, in sicer poleg Slovenije še Nemčija, Madžarska, Malta in Slovaška, ki pomenijo 22,65 odstotka prebivalstva EU.

Enake številke o tem, koliko držav je bilo za, koliko proti in koliko vzdržanih, je objavil Reuters, ki pa ni navedel poimenskega seznama držav.

A predlog uvedbe dodatnih carin je bil na koncu sprejet. Da bi ga zavrnili, bi po poročanju Reutersa morala proti njemu glasovati kvalificirana večina 15 članic, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva.

Ali je Slovenija res glasovala proti in zakaj, preverjamo, odgovor bomo objavili, ko ga dobimo. Kot je poročal Bloomberg Adria, slovenska vlada pred glasovanjem ni želela razkriti, kako bo glasovala Slovenija, saj da gre za glasovanje zaupne narave. Politico poroča, da se je julija Slovenija vzdržala.

Močen dvig carin

Evropska komisija je preiskavo uradno začela 4. oktobra lani, torej pred letom dni. 4. julija letos pa je v uradnem listu objavila uredbo o uvedbi začasnih dodatnih carin, ki so začele veljati dan pozneje.

Za avtomobile največjega kitajskega izdelovalca električnih avtomobilov BYD je določila začasno dodatno carino v višini 17,4 odstotka, za avtomobile podjetja Geely 20-odstotno in za avtomobile izdelovalca SAIC 38,1-odstotno.

Tesli je Bruselj najprej določil 30,8-odstotno uvozno carino v EU, zaradi česar se je cena avtomobila dvignila tudi pri nas. Konec avgusta pa je na prošnjo podjetja Bruselj carinsko stopnjo za vozila iz Tesline šanghajske tovarne znižal na devet odstotkov.

Zakonodaja pa veleva, da mora komisija v štirih mesecih po uvedbi začasnih carin določiti dokončne dajatve, ki nato praviloma veljajo pet let (v tem primeru do konca leta 2029). Kot smo pisali, so dokončne dajatve nekoliko nižje: po novem bi tako za BYD veljale 17-odstotne dodatne carine, za Geely 19,3-odstotne, za SAIC pa 35,3-odstotne.

Ši Džinping
Gre za najbolj odmeven trgovinski spopad Bruslja in Pekinga. Kitajski premier Ši Džinping je že zagrozil s povračilnimi ukrepi. (Foto: PROFIMEDIA)

Tu povejmo, da gre za dodatne carine, ki se prištejejo obstoječi 10-odstotni carini za uvoz vozil v EU. To pomeni, da bodo po novem skupne carine za uvoznike iz Kitajske znašale vse do 45,3 odstotka.

Konec preiskave EU in dokončna uveljavitev carin za proizvajalce prinaša tudi obvezo, da plačajo obveznosti iz naslova začasnih carin. Teh jim zdaj namreč ni treba plačevati, dovolj je le bančna garancija. Če pride do dokončne uvedbe dajatev, pa nastane tudi obveznost plačila.

Nemčija s pomisleki, a podpora je zagotovljena

Kot smo pisali, je Nemčija še v začetku tega tedna napovedovala, da se bo vzdržala glasovanja, na koncu pa je bila proti. Proizvajalca Volkswagen in BMW, ki sta pred odločanjem svarila, da bi trgovinski ukrepi oziroma predvsem kitajski protiukrepi lahko ogrozili prodajo na njihovem največjem trgu, sta uvedbo carin danes označila za napačno. Finančni minister Christian Lindner pa je posvaril pred eskalacijo trgovinskega spora med Kitajsko in EU.

Tudi slovenska avtodobaviteljska industrija je močno vezana na nemški avtomobilski trg, kar bi lahko pojasnilo slovensko stališče na današnjem glasovanju.

Kitajska je danes po poročanju STA sporočila, da ostro nasprotuje dodatnim carinam, ki jih na uvoz električnih vozil, izdelanih na Kitajskem, načrtuje EU. Gre za protekcionističen ukrep, poudarjajo na Kitajskem. Ministrstvo za trgovino je evropske odločevalce pozvalo, naj se vrnejo na pravo pot in v dialogu iščejo skupno rešitev.

Uvedba do konca meseca

Komisija bi lahko po poročanju Reutersa v prihodnjih tednih predlog še spreminjala z amandmaji na sprejeto odločitev. Ta mora biti v vsakem primeru sprejeta do 30. oktobra in uveljavljena v začetku novembra. Takrat pretečejo štiri meseci od uveljavitve začasnih carin.

Kdaj bodo carine dejansko začele veljati in za koliko časa, še ni jasno. Evropska komisija pa je v preteklih tednih večkrat poudarila, da je tudi po uvedbi carin pripravljena nadaljevati pogajanja s Kitajsko o alternativi carinam.