Kovinarji v skrbeh: kako dolgo bo pomanjkanje naročil?

Letna poročila podjetij v kovinski industriji za lani kažejo lepe številke. Prodaja se je povečevala, pod črto so podjetja večinoma poslovala z dobičkom.

Letos pa ta panoga poroča o ohlajanju. Kovindeks, panožni kazalnik utripa v panogi, je septembra po navedbah Janje Petkovšek iz Združenja kovinske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pokazal rekordni mesečni upad poslovnih prihodkov in števila zaposlenih v zgodovini indeksa.

“Strm padec poslovnih prihodkov je bil sicer pričakovan glede na rezultate prejšnjih mesecev in vpliva sezone, presenetljivega odliva števila zaposlenih pa nismo predvideli, saj je tovrsten tempo netipičen za avgust. Po eni strani je to odraz šibkosti poslovanja, po drugi pa kadrovskih izzivov, ki pestijo kovinsko industrijo zaradi upokojevanja in odhajanja kvalificiranih delavcev,” pojasni sogovornica.

Proizvodnja v panogi se krči, količine novih naročil so upadle že osemnajsti mesec zapored, na obzorju je še dodaten izziv, in sicer naraščajoči stroški transporta ter nekaterih vhodnih materialov, našteva Petkovšek.

Opozori tudi na težave v Nemčiji, naši najpomembnejši trgovinski partnerici. “Izjemno zaskrbljujoče je, da Kitajska odvzema posel naši najpomembnejši odjemalki Nemčiji, predvsem v sektorju avtomobilske in preostale kovinske industrije. Če je še v prejšnjih mesecih med nemškimi podjetji prevladoval optimizem, tega zdaj ni več, saj se tudi svetovni trgi ohlajajo. Na udaru so vsi podsektorji blaga, še posebej sektor blaga za vmesno porabo, ki ga vleče navzdol slabo povpraševanje po potrošniškem in investicijskem blagu.”

Unior: strojegradnja ostala brez naročil

V Uniorju pravijo, da je eden ključnih izzivov upadanje konkurenčnosti evropskih podjetij, ki proizvajajo originalno opremo ali dele, ki se nato prodajajo pod blagovno znamko drugega podjetja (OEM). Ta podjetja se soočajo z naraščajočimi stroški proizvodnje, strožjo okoljsko zakonodajo in pritiski na prehod v bolj trajnostne oblike energije, kot je elektrika.

“Težave občutimo pri stroških energije in surovin, kjer na globalnih trgih naraščajo cene, kar dodatno vpliva na naše poslovanje in dobičkonosnost,” pravijo v podjetju, ki ga od junija vodi Robert Vuga. Kljub temu vlagajo v nove tehnologije in rešitve, ki izboljšujejo učinkovitost in zmanjšujejo stroške, kar je ključno za ohranitev konkurenčnosti na dolgi rok, dodajajo.

Prihodki od prodaje družbe Unior so v prvem polletju znašali 105 milijonov evrov, kar je nekoliko manj kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo za 108,4 milijona evrov. Večja je razlika v rezultatu pod črto. Medtem ko je čisti poslovni izid v prvem lanskem polletju znašal 1,7 milijona evrov, je ob letošnjem polletju družba zabeležila čisto izgubo v višini 1,17 milijona evrov.

Skupina Unior je v prvi polovici letošnjega leta ustvarila 154,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je nekoliko več kot v enakem obdobju lani, kot jih je bilo za 152,7 milijona evrov. Čisti dobiček skupine pa je ob polletju znašal 4,6 milijona evrov, v enakem obdobju lani 6,7 milijona. Stanje z naročili je trenutno stabilno na področju največjega programa, to so odkovki, medtem ko so razmere na programu ročno orodje precej slabše, program strojegradnja pa je ostal tako rekoč brez naročil, pravijo v podjetju.

V programu strojegradnje je Unior lani ustvaril šest odstotkov prihodkov, tu so njihovi glavni neposredni kupci nemški proizvajalci avtomobilov Mercedes, Volkswagen in BMW.

V primeru krčenja obsega poslovanja bo, kot pravijo, ključni ukrep prehod na vitkejše poslovanje, prilagodili bodo poslovne strategije in aktivnosti, poudarek bo tudi na digitalizaciji, kar bo omogočilo večjo agilnost in prilagodljivost. “Nenehno bomo iskali rezerve na različnih področjih, kar vključuje pregled stroškov, izboljšanje delovnih tokov in raziskovanje novih priložnosti za izboljšanje učinkovitosti. V primeru, da bo naročilno stanje za daljše obdobje nizko, bomo temu ustrezno prilagodili zmogljivosti,” še poudarjajo v Uniorju.

Uspevajo s stroji za peskanje

Podjetje Gostol TST, proizvajalec strojev za peskanje, ki tri četrtine proizvedenega izvozi, je lani ustvaril 12 milijonov evrov prihodkov. Dobiček pred obdavčitvijo je znašal 117 tisoč evrov. Z letošnjim poslovanjem in naročili so zadovoljni, nam je povedal direktor Matej Koglot. Tako so letos zaposlili tudi nekaj novih ljudi, s čimer se približujejo številki stotih zaposlenih.

V podjetju iščejo kupce na novih trgih po celem svetu, s tem, da jim ponujajo konstrukcijske rešitve, ki izboljšajo njihovo produktivnost.

V krizi mrzlično po kamine, zdaj se je ustavilo

“V prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z lanskim se je prodaja prepolovila,” pa pravi Ivan Rupnik, direktor kranjskega podjetja Creina, ki po Evropi prodaja kmetijsko mehanizacijo, predvsem cisterne za gnojevko, in kaminske peči lokaterm.

Strm letošnji padec prodaje sledi lanskemu skoku, ko so se jim prihodki povečali za 35 odstotkov, na 9,3 milijona evrov. Razlog za tako spremenljivost prodaje se skriva v energetski krizi in njenem vplivu na trg peči, nam je pojasnil Rupnik.

“V energetski krizi leta 2022 so cene elektrike in energentov poletele v nebo, povpraševanje po kaminskih pečeh pa se je posledično potrojilo, prav tako proizvodnja. Praktično vsi evropski proizvajalci kaminskih peči smo povečali tehnološke zmogljivosti in količino proizvedenih peči v obdobju od jeseni 2022 do poletja 2023. Avgusta lani so se cene vseh energentov vrnile na normalno raven, posledično se je povpraševanje po pečeh v vsej Evropi znižalo na minimalno raven, kupci so imeli pri nas proizvajalcih še ogromno tekočih naročil, ki so jih delno prevzeli, delno stornirali ali pa rok za dobavo podaljšali za dolgo obdobje v leto 2025,” razlaga sogovornik. Polna skladišča peči se tako zdaj le počasi praznijo.

V podjetju tako zmanjšujejo tudi število zaposlenih. Konec lanskega leta jih je bilo 59, zdaj jih je 50. Po navedbah sogovornika pri tem upoštevajo kompetence in socialni čut.

“Dokler se to stanje ne normalizira in celotna veriga od proizvajalca do končnega kupca ne sčisti, trg ne bo normalno funkcioniral,” pravi Rupnik. Letos tako Creina praktično ne proizvaja peči, izpad pa le delno nadomešča z drugimi izdelki. Normalizacijo trga sogovornik pričakuje šele prihodnjo jesen ali zimo.

Upad prodaje cistern zaradi pomanjkanja subvencij

V segmentu kmetijske mehanizacije medtem že čutijo recesijo. Tu je po besedah sogovornika gibanje naročil odvisno od državnih spodbud, ki vplivajo na odločitev kupcev. “Če so spodbude za različne namene, so naročila, če jih ni, proizvajalci to takoj občutimo. Na glavnih trgih, kjer prodajamo cisterne, jih trenutno ni. Vsi čakajo, ali se bo na tem področju kaj pozitivnega zgodilo v prihodnjih mesecih oziroma spomladi prihodnje leto.”

V segmentu cistern tako do konca leta pričakujejo rahel upad prodaje glede na enako obdobje lani. “Spomladi 2025 pričakujemo ponovno okrevanje in rast prodaje. Intenzivno iščemo tudi nove trge in kupce. Letos smo začeli prodajati cisterne na zahteven nemški trg, na katerem bomo v letu 2025 imeli rast prodaje. V tem jesenskem času izvajamo trženjske aktivnosti za vstop na francoski trg in francosko govoreči del Švice,” pravi Rupnik. Z uspešno dokončanim projektom evropske homologacije cistern se jim odpirajo tudi novi trgi, pravi.

Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali? 

Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti