Na norveškem otoku v arktičnem morju se razgreva geopolitična tekma

Norveški arhipelag Svalbard postaja eno glavnih žarišč geopolitične tekme med ZDA na eni strani in Rusijo ter Kitajsko na drugi, saj slednji skušata v arktični regiji vzpostaviti nadzor nad odpirajočimi se trgovinskimi potmi in povečati svojo vojaško prisotnost, piše Wall Street Journal (WSJ).

Na otoku z manj kot tri tisoč prebivalci jima to omogoča sporazum iz leta 1920. Ta določa, da ozemlje pripada Norveški, a tudi, da lahko ostale podpisnice sporazuma – med njimi Kitajska in takrat še Sovjetska zveza – na otoku črpajo naravne vire ali izvajajo znanstvene raziskave.

Izkoriščanje naravnih virov je v zadnjem stoletju pomenilo predvsem črpanje premoga. Na otoku so nastala tri mesta: norveški Longyearbyen in ruska Barentsburg ter Pyramiden. Preostale naselbine v arhipelagu so odročne raziskovalne postaje.

Nedavno je – tako WSJ – kitajska delegacija obiskala otok, kjer so se sestali z ruskimi uradniki. Govorili so o raziskovalnem centru, ki ga Rusija želi v sodelovanju s Kitajsko vzpostaviti v danes opuščenem mestu Pyramiden, začenši že letos. Kitajska na otoku že ima raziskovalno postajo, Norveško pa skrbijo tudi poskusi azijske velesile, da kupi dodatno zemljo.

Trgovinske poti in naravni viri

Obstaja več razlogov, zakaj Svalbard postaja geopolitično žarišče. Pomemben vpliv imajo podnebne spremembe, ki povzročajo taljenje ledu. S tem odpirajo novo trgovinsko pot od Azije do Evrope in ZDA skozi Arktiko. Te poti želita nadzorovati Rusija in Kitajska, da se izogneta ožini Malaka pri Maleziji in Sueškemu prekopu v Egiptu. Obenem naj bi se po ocenah na dnu arktičnega morja nahajala petina svetovnih zalog nafte in zemeljskega plina.

“Opazujemo vrnitev geopolitične konkurence na Arktiki in Svalbard je ključni del te sestavljanke,” je v intervjuju za WSJ dejal norveški zunanji minister Espen Barth Eide.

Poleg tega se otok Svalbard nahaja na severnem koncu zožanega pasu morja do norveške celine, ki se imenuje Bear Gap (Medvedja vrzel). Ta pas morja je tudi v neposredni bližini ruskega polotoka Kola, kjer se nahaja ruska severna flota z večino svojih jedrskih podmornic.

Eide je za WSJ dejal, da bi Rusija v primeru konflikta lahko poskušala blokirati ta pomorski prehod. V vojaški vaji lani so ruske ladje dokazale to zmožnost, junija letos pa so ruske podmornice vadile z izstreljevanjem projektilov na tarče v bližnjem Barentsovem morju.

Ruski in kitajski manevri

Rusija je svoje rudarske operacije v mestu Pyramiden zaprla leta 1998, v Barentsburgu pa te še potekajo. Čeprav dejavnost državenga podjetja Arktikugol ni dobičkonosna, jo Rusija po besedah norveških uradnikov subvencionira, da vzdržuje prisotnost na otoku. Ruski konzul na Svalbardu Andrej Čemerilo pa za WSJ odgovarja, da Rusiji ni treba vzdrževati prisotnosti, saj je “Rusija bila, je in bo prisotna na Svalbardu.”

Čeprav sporazum iz leta 1920 prepoveduje vojaške aktivnosti na otoku, je Rusija lani v Barentsburgu organizirala parado vozil, ki je spominjal na vojaško parado, vključno s preletom vojaškega helikopterja. Zaradi preleta je bila Rusija tudi kaznovana, a Čemerilo zanika, da bi Rusija izvajala vojaške provokacije.

Januarja 2022, mesec pred začetkom vojne v Ukrajini, so norveške oblasti sumile rusko ribiško ladjo, da je odgovorna za prerezanje internetnega kabla, ki povezuje Svalbard s celino. Omenjena ladja je namreč več kot stokrat prečkala prav tisto točko, kjer je bil kabel prerezan. Preiskovalci niso uspeli dokazati odgovornosti, a sumijo, da je šlo za načrtno sabotažo.

Kitajska je na Svalbardu prisotna z raziskovalno postajo Yellow River (Rumena reka) globoko na severu otoka. Norveško skrbi, da imajo tamkajšnje raziskave tudi vojaške aplikacije. Obenem se Kitajska zanima za nakup dodatnih zemljišč, julija letos pa je norveška vlada blokirala prodajo v vrednosti 300 milijonov dolarjev.

Leta 2018 se je Kitajska oklicala za “skoraj-arktično državo”, s čimer skuša uveljavljati svoje interese v regiji, čeprav leži več kot tisoč kilometrov izven arktičnega kroga.

Prekinjena komunikacija

Vojna v Ukrajini je imela precejšen vpliv na življenje na Svalbardu, v nedavni reportaži z otoka za portal Geographical piše novinar Boštjan Videmšek. V Barentsburgu, kjer Rusija še vedno rudari premog, vihrajo tako ruske kot sovjetske zastave, na zgradbah so vklesani komunistični slogani iz časa Sovjetske zveze, pred eno od zgradb stoji kip Lenina. V mestu je pred vojno živelo okrog 700 ljudi, sedaj le še okrog 400.

“V zadnjih dveh letih je veliko ljudi prišlo v Longyearbyen iz Barentsburga. Njihove izkušnje so pomagale oblikovati poglede prebivalcev Longyearbyena na dogajanje v Barentsburgu. Trenutne oblasti v Barentsburgu so Moskvi veliko bližje kot kdaj koli prej. Ruske administracije ne zanima komunikacija z Evropo,” je dejala francosko-ameriška antropologinja Dina Brode Roger, ki Svalbard obiskuje od leta 2016.

“Rusi so prihajali na naše dogodke, hodili smo na njihove parade, imeli smo njihovo vodko,” pa je za WSJ povedal Terje Aunevik, župan Longyearbyena, upravnega središča Svalbarda. “Februarja 2022 se je nenadoma vse dramatično spremenilo. Zaupanje je zdaj porušeno.”

Po pisanju Videmška ima prekinjena komunikacija vpliv tudi na pomembne podnebne raziskave, ki potekajo na Svalbardu in v Arktiki. Kot je dejal svetovalec in nekdanji direktor Norveškega polarnega inštituta Kim Holmén, je pretok informacij med Rusijo in Zahodom ohromljen zaradi vojne v Ukrajini. “Pred tem je Polarni inštitut odlično sodeloval z ruskimi znanstveniki. Norveška ne dovoljuje več takih stikov med institucijami.“

Kot še piše WSJ, norveška podjetja svetujejo svojim zaposlenim, da izklopijo svoje telefone, ko potujejo v naselja pod ruskim nadzorom.