Potaplja se eno največjih nahajališč litija na svetu
Skupina znanstvenikov je odkrila, da Salar de Atacama v Čilu, ki vsebuje velik del svetovnih zalog litija, počasi tone.
Svetovna proizvodnja litija cveti zaradi povpraševanja po baterijah: leta 2023 je znašala približno 180.000 metričnih ton. V solinah Salar de Atacama v severnem Čilu se z litijem bogata slanica iz podzemlja črpa v bazene za izhlapevanje, kjer se 90 odstotkov vode izgubi v ozračje.
Študija iz letošnjega leta, objavljena v mednarodnem zborniku IEEE Transactions on Geoscience and Remote Sensing, je pokazala, da se Salar de Atacama zmanjšuje s stopnjo od 1 do 2 centimetra na leto.
“Pogrezanje zaradi nepovratnih sprememb v prepustnosti je lahko zelo resen problem,” pravi Francisco Delgado, raziskovalec na oddelku za geologijo na Universidad de Chile in glavni avtor študije.
Analize v Salar de Atacama je izvedel Joaquin Eduardo Castillo Rojas, magistrski študent geologije na Universidad de Chile pod Delgadom, z uporabo orodja InSAR, ki natančno meri deformacije površine prek satelitskih posnetkov.
“Globoke slanice predstavljajo eno največjih zalog litija v Čilu in na svetu (ki ga potrebujemo za energetski prehod), hkrati pa tu domujejo pomembne vrste živali, kot je flamingo,” pravi Castillo, “Moramo sodelovati in delati z vsemi sredstvi, ki jih imamo na voljo, da bi razumeli njihovo naravo in vplive, ki jih lahko človek ima na ekosistem.”
Castillo je pojasnil, da so raziskovalci z obdelavo radarskih slik, pridobljenih prek InSAR, pokazali, da se na površini slane ravnine pojavlja posedanje tal na območju, iz katerega se črpa slanica.
“Priložnost spremljanja okolja, ki se odpira, je ogromna,” pravi, “in verjamem, da je Salar de Atacama odličen primer za ostale soline v osrednjih Andih ter da moramo razumeti še več, če želimo pridobivati litija iz drugih podobnih ekosistemov.
Odraščanje v Čilu
Castillo je odraščal v El Monte, podeželskem mestu na obrobju Santiaga v Čilu, kjer je lahko “vsak dan v letu motril kakšno zeleno drevo” in črpal navdih iz narave.
“Za študij geologije sem se odločil zaradi vsega, kar vključuje: razumevanje dinamike podtalja v prostoru in času,” pravi in dodaja, da je med študijem spoznal, da lahko geologi odgovorijo na aktualna vprašanja širokega pomena, na primer, kje bo naprej potres, koliko bakra ima kamen in koliko vode ima človeštvo na voljo.
“Geoznanstveniki pokrivamo kar veliko, veliko delamo na domu človeštva, Zemlji,” pravi in dodaja, da je privilegij delati kot znanstvenik v najjužnejši državi na svetu.
“To kaže na raven znanstvenih raziskav, ki jih je mogoče izvesti, in kako sposobni smo kot latinskoameriška družba,” pravi in dodaja, da je del podatkov, zbranih v projektu, prišel iz argentinskega satelita in “naravnega laboratorija” puščave Atacama.
“Globalna perspektiva študije je pomembna, saj so antropični vplivi na območjih, kjer se črpa litijeva slanica, svetovnega pomena,” pravi. “Zaloge in projekti črpanja niso bili dokumentirani le v Južni Ameriki, ampak tudi v državah, kot sta ZDA in Kitajska, ki želita pridobivati ta ključni mineral za energetski prehod, vendar na trajnosten način skozi čas.”
V iskanju niobija
Še en ključen mineral za energetski prehod je niobij. Kolumbijski znanstvenik Felipe Velasquez Ruiz upa, da bo rešil skrivnost, kje in kako nastaja.
Ta kovina je zelo iskana, vendar Brazilija predstavlja približno 90 odstotkov svetovne proizvodnje niobija in 95 odstotkov znanih zalog, z letnim izvozom v višini 2,25 milijarde dolarjev (dve milijardi evrov).
Velasquez, geološki raziskovalec na Universidad de Chile, pojasnjuje, da je cilj njegove raziskave razumeti, kako se niobij prenaša v geološki ravni in kako se odlaga v zemeljski skorji, kar je ključnega pomena, da vemo, kje ga zdaj iskati.
“Moje najnovejše delo o kritičnih kovinah je bilo o niobiju, protikorozijski kovini, ki se uporablja v jeklih visoke trdnosti, pa tudi v superprevodnih magnetih, opremi za magnetno resonanco in eksperimentalnem delu na področju termonuklearne fuzije,” pravi. “Moja raziskovalna strast leži v razkrivanju mehanizmov nastajanja kritičnih mineralov za energetski prehod, povezanih z magmatsko-hidrotermalnimi sistemi.”
V študiji leta 2022 so Velasquez in njegova ekipa našla trdne dokaze, da je niobij v enem največjih nahajališč na svetu, v Braziliji, nastal pred 90 milijoni let, 80 kilometrov globoko, v subkontinentalnem litosferskem plašču.
Avtor članka je Andrew Wight, sodelavec Forbesa.
