EBRD močno poslabšala napoved rasti za Slovenijo

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je v najnovejšem poročilu o gospodarskih obetih poslabšala napoved letošnje rasti bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije in celotne regije, v katero sodi naša država, poroča STA. Gre za veliko območje srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, nekdanjih sovjetskih republik z Mongolijo in dela severne Afrike ter Bližnjega vzhoda.

Po tem, ko je maja napoved rasti slovenskega BDP za letos ohranila pri 2,3 odstotka, je zdaj napoved poslabšala na 1,5 odstotka.

Obenem pa institucija pričakuje, da bi morala umiritev razmer v območju evra, močnejše naložbe in rast realnih plač prihodnje leto voditi v pospešitev gospodarske rasti za 2,6 odstotka, kar je enako majski napovedi.

Sredi novembra bo novo napoved za Slovenijo objavila tudi Evropska komisija, ki je naši državi maja tako kot EBRD napovedovala 2,3-odstotno v letošnjem in 2,6-odstotno rast BDP v prihodnjem letu.

Padec naložb in izvoza

EBRD v današnji objavi ugotavlja, da se je gospodarska rast Slovenije z lanskih 2,1 odstotka upočasnila na 1,4 odstotka v prvi polovici tega leta. To je posledica padca naložb, vključno z zalogami, ter izvoza storitev, medtem ko je rast državne porabe pospešila na 10 odstotkov, je zapisala EBRD. Med panogami je največjo upočasnitev zaznala v gradbeništvu, storitvah in industriji.

Po globokem padcu v letu 2023 je obseg industrijske proizvodnje v prvi polovici tega leta upadel še za 3,6 odstotka, kar po navedbah EBRD odraža šibkejše povpraševanje po slovenskem blagu iz tujine. Nadaljnjo rast ob tem v letu 2024 beleži izvoz zdravil v Švico, ki predstavlja že 28 odstotkov vsega slovenskega izvoza ter deluje kot blažilec šibke menjave z Nemčijo in Italijo.

Inflacija se je v Sloveniji do avgusta letos umirila na 0,9 odstotka, tesen trg dela pa predstavlja povečana tveganja za rast plač v srednjeročnem obdobju. Čeprav so za obnovo po lanskih avgustovskih poplavah načrtovani visoki izdatki, so zvišani davki in nižja proračunska poraba od načrtovane omogočili 50-odstotno zmanjšanje primanjkljaja v začetku leta 2024 v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Slabša napoved tudi za regijo

Napoved letošnje rasti za celotno regijo je EBRD v primerjavi z zadnjo napovedjo iz maja poslabšala za 0,2 odstotne točke, na 2,8 odstotka. Prihodnje leto naj bi rast pospešila na 3,5 odstotka, kar je od majske napovedi slabše za desetinko odstotka. Letošnja rast BDP v regiji bo tako kljub popravku navzdol še vedno višja kot lani, ko je ob posledicah ruskega napada na Ukrajino in energetske krize dosegla 2,5 odstotka, je zapisala.

Znižanje napovedi je pojasnila s šibkejšimi obeti za razvito Evropo, stagnacijo rudarske proizvodnje v Kazahstanu in Uzbekistanu, trajajočim konfliktom v Gazi in Libanonu ter hudimi sušami v Maroku in Tunizija.

Inflacija se po pričakovanjih umirja. Povprečna inflacija v državah EBRD se je s svoje najvišje ravni 17,5 odstotka v oktobru 2022 do julija letos znižala na 5,8 odstotka, vendar je ostala 1,6 odstotne točke nad povprečjem izpred pandemije covida-19. Podoben trend lahko opazimo v razvitih gospodarstvih.

Popoplavna obnova bo poganjala srednjo Evropo

V srednji Evropi in baltskih državah, kamor sodi tudi Slovenija, naj bi gospodarska rast z 0,2 odstotka v letu 2023 letos v povprečju pospešila na 2,3 odstotka in v letu 2025 na 3,2 odstotka. Okrevanje v regiji je neenakomerno, za nekatere države v regiji je EBRD napoved izboljšala, za druge pa poslabšala.

Slabosti v nemški industriji skupaj s počasno gospodarsko rastjo v Italiji in Franciji so po celotni regiji povzročile umiritev izvoza. Poljska, Slovenija in Madžarska so v začetku leta utrpele velik padec izvoza v Nemčijo.

Zaradi nedavnih poplav je ponekod v regiji gospodarska aktivnost okrnjena, zlasti na Češkem in Poljskem. Vendar pa EBRD pričakuje, da ji bo dodaten zagon dala popoplavna obnova. Trgi dela na Češkem, Poljskem, Madžarskem in v Sloveniji ostajajo tesni, z nizko brezposelnostjo in znatno udeležbo tujih delavcev, je še zapisala.