Podjetja uvajajo pravico do odklopa: za nekatere nič novega, za druge težava

Slovenija je ena prvih držav, ki je uzakonila pravico do odklopa, delodajalci pa morajo ustrezne ukrepe za njeno zagotavljanje sprejeti do 16. novembra.

Pravica do odklopa pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, STA povzema razlago ministrstva za delo.

Tehnično gledano pa sprememba delodajalcu nalaga obveznost, da z namenom konkretizacije te pravice delodajalec sprejme ustrezne ukrepe. Te mora uskladiti z delavskimi zastopniki in opredeliti v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma podjetja (torej v internem dokumentu). O sprejetih ukrepih mora delavce pisno obvestiti na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih ali z uporabo informacijske tehnologije.

Več v članku Pozor, pravica do odklopa ni majhna sprememba: kako se bo izvajala v praksi?.

Tuji zgledi

Novela zakona ukrepov ne konkretizira, je pa ministrstvo za delo, ki ga vodi Luka Mesec, pred časom objavilo več primerov tujih podjetij in njihovih ukrepov.

Med njimi so izklop strežnikov elektronske pošte, možnost zaposlenih, da med dopustom nastavijo samodejni odgovor na e-pošto, ki izbriše prejeto e-pošto in pošiljatelja obvesti o izbrisu, sistem za upravljanje elektronske pošte, ki zagotavlja, da zaposleni ne prejemajo službene elektronske pošte med 20. uro zvečer in 7. uro zjutraj ter ob koncih tedna, omejitev dostopa do službene e-pošte po delovnem času ter drugi.

Več v članku Pravica do odklopa: kako to počnejo v BMW, Lidlu, VW, Daimlerju.

Mali delodajalci v večjih težavah kot veliki

In kako smo v Sloveniji pripravljeni na novosti? STA piše, da imajo sodeč po navedbah delodajalskih združenj težave zlasti obrtniki in mali podjetniki. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) namreč že od poletja beležijo prošnje za nasvete, “kako in kje urediti ukrepe ter kateri so primerni ukrepi”.

“Problem so presplošne zakonske definicije, ki kakšnih konkretnih rešitev o vsebini ukrepov ne vsebujejo. Nadalje zakonska rešitev predvideva primarno določitev ukrepov s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Torej so prisiljeni delodajalci, ki jih kakšna kolektivna pogodba dejavnosti zavezuje, počakati, ali bo ta naslovila ukrepe in ali bodo ukrepi urejeni na ustrezen način, kar pomeni, da bodo zaposlene o ukrepih lahko le obvestili,” so povzeli težave.

Kot je za Forbes Slovenija pojasnila strokovnjakinja za delovno pravo Nina Scortegagna Kavčnik, je malo verjetno, da se bodo pogajanja za skoraj 50 kolektivnih pogodb končala do sredine novembra. Poleg tega nekaterih delodajalcev ne zavezuje nobena kolektivna pogodba dejavnosti. To pa, kot je poudarila pravnica, ne pomeni, da nova zakonodaja ne bo veljala – podjetja morajo v vsakem primeru sprejeti interni akt z ukrepi ter o njem pisno obvestiti delavce.

Uvedba ukrepov bo nekoliko bolj kompleksna pri pisarniških delavcih, ki pri svojem delu uporabljajo službene prenosne računalnike in telefone, posebej, če jih uporabljajo tudi za zasebno rabo, pričakujejo v OZS.

Marsikje že vzpostavljeno

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) medtem verjamejo, da imajo številna podjetja že zdaj vzpostavljeno “določeno kulturo in ozaveščenost pri komuniciranju”, pri čemer z delavci v času odsotnosti ne vzpostavljajo službenih stikov, če to ni vnaprej dogovorjeno, denimo zaradi narave obveznosti, ki jih imajo po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi. Med slednjimi so za STA omenili dežurstva, intervencije in podobno.

Podjetja, ki te pravice doslej niso imela urejene, pa se intenzivno pripravljajo na uvedbo ukrepov, stališče zbornice povzema STA.

V Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) so izpostavili, da je bila pravica do odklopa v EU izvorno zastavljena kot odklop od digitalnih naprav, saj je bilo v času epidemije covida-19, “ko so delavci, ki so imeli možnost opravljati delo na domu, ostajali priklopljeni na naprave praktično ves čas”. Slovenska zakonodaja pa je po njihovih navedbah pravico do odklopa uredila kot univerzalno pravico. Kakšnih nejasnosti v zvezi z novostjo vendarle ne vidijo, prav tako ne zaznavajo, da bi imela kakšna dejavnost pri uvajanju ukrepov večje težave, so povedali za STA.

Kazni do 4000 evrov

Zakonodaja pri pravici do odklopa ne predvideva izjem. V primeru spora oziroma očitkov delavca, da mu delodajalec ni zagotovil pravice do odklopa, bo dokazno breme glede na novelo na strani delodajalca.

Inšpektorat RS za delo bo lahko delodajalce, ki te pravice ne bodo zagotovili, kaznoval, in sicer pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, z globo v višini od 1.500 do štiri tisoč evrov; manjše delodajalce z globo v višini od 300 do dva tisoč evrov, delodajalce posameznike pa z globo v višini od 150 do tisoč evrov. Z globo od 150 do tisoč evrov bo lahko kaznovana tudi odgovorna oseba.

“Spočiti in zadovoljni delavci so bolj učinkoviti”

Na ministrstvu za delo so poudarili še, da je “biti vedno dosegljiv” postala realnost mnogih delovnih mest, “pri čemer pričakovanje po nenehni dostopnosti ustvarja pritisk na zaposlene in predstavlja tveganje za varnost ter zdravje zaposlenih”. Med najpogostejšimi posledicami nenehne dosegljivosti so našteli utrujenost, izgorelost, stres, nezmožnost regeneracije, nezadosten počitek, motnje spanja, zaskrbljenost, pa tudi glavoboli, težave z vidom in kostno-mišična obolenja.

“Spočiti in zadovoljni delavci so bolj učinkoviti, motivirani in opravljajo svoje delo bolje, kar prispeva k uspehu podjetij. Prav zato evropska socialna država ni bila nikoli ovira za gospodarstvo, temveč gonilo našega razvoja,” so sklenili.