Slovenski operni pevec in podjetnik razvila rešitev, kakršne ni še nihče

Ideja o tekaški rolki z zavornim sistemom se je Ivanu Andresu Arnšku porodila veliko prej, preden je v pandemiji našel partnerja in jo začel razvijati. Prve obrise je dobila že v njegovih najstniških letih, ko je sin slovenskih priseljencev v Argentini živel ob vznožju patagonskih Andov, v kraju San Carlos de Bariloche.

Njegov sosed je bil Marko Jerman, ki je tekmoval v teku na smučeh, pove Andres Arnšek. Med poletnim treningom na tekaških rolkah je Ivana spodbujal, naj se mu pridruži Ivan ga je zavrnil, zdelo se mi je nevarno, ker niso imele zavor. Sosedu je omenil, da bi bilo treba izdelati rolke z zavorami, nato pa na zamisel pozabil.

Od skice…

Pri 22 letih je Ivan Andres dobil povabilo iz Buenos Airesa, da bi se za dober mesec pridružil argentinskemu pevskemu zboru na turneji po Sloveniji. V domovini svojih staršev je ostal in si tu ustvaril družino.

Tik pred izbruhom covid-19 je ideja o tekaških rolkah z zavoro znova oživela. “V pandemiji pa sem jo začel resno razvijati, saj je bila opera zaprta, predstav ni bilo in sem imel nekaj več časa,” pove danes znani baritonist solist v ljubljanski SNG Opera in balet.

Naredil je skico in v domači garaži izdelal prvi prototip, sicer bolj za silo, vendar dovolj dober, da je preizkusil, ali sistem, kot si ga je zamislil, sploh deluje. Začel je iskati proizvajalca, ki bi mu izdelal posamezne dele za rolko, a je vedno naletel zid. Vsi so mu namreč odgovarjali, da se jim ne splača delati samo nekaj kosov in spraševali po večjih naročilih.

…do prototipa

Naposled se je spoznal S Sergejem Smrkoljem, strokovnim direktorjem podjetja podjetja Skitti, ki se ukvarja z obdelavo kovine, ki je bil pripravljen izdelati prototip. Po dveh letih razvoja, ko je prvotna oblika doživela kar nekaj sprememb, je bil pravi prototip tekaških rolk nared. Vložila sta patentno zaščito za Slovenijo, zdaj načrtujeta še za EU, in ustanovila podjetje Proga rollerski, ki ima, tako kot Skitti, sedež v Izlakah. V njem imata Ivan in Sergej vsak po polovico lastništva.

Do te točke ju je inovacija, za katero sta pred kratkim od Gospodarske zbornice Slovenije prejela zlato nacionalno priznanje, stala več kot sto tisoč evrov, ki sta jih prispevala iz lastnega žepa. Prijavila sta se tudi na enega od razpisov za trajnostno mobilnost, a bila zavrnjena, ker njun izdelek ni na električni pogon, kar ni logično, povesta nejevoljno.

V čem je posebnost izdelka

Tekaška rolka Proga, na katero je treba namestiti še vezi in čevelj, posnema občutek teka na smučeh. Ključen element je integriran zavorni sistem z aktivacijskim mehanizmom, kar pripomore k večji varnosti in privlačnosti tega športa. Dosedanji poskusi nameščanja zavor, pravita, so bili zunanji dodatki in zato nerodni, njune pa so vgrajene v rolko. Uporabnik se tako lahko vozi po površinah z večjim naklonom in ustavi kadarkoli želi, kar s sedanjimi tekaškimi rolkami ni mogoče. Po besedah sogovornikov je to tudi glavna težava, da se ta vrsta rekreacije doslej ni bolj razširila. A ima po njunem prepričanju potencial, saj je kolesarskih stez, ki bi jih uporabljali tekači na rolkah, vse več.

Zdaj so končali fazo testiranja. Njihov testni tekač je biatlonec Klemen Bauer, ki je zdaj tudi del ekipe, ki razvija izdelek. “Ko je Klemen videl naš produkt, je dejal, da je nanj čakal 30 let,” pove Smrkolj, kar jima je dalo dodaten zagon.

Pred pol leta pa so ju poklicali s Smučarske zveze Slovenije, ko so slišali za njun produkt, da bi ga razvili zanje. Nato so se dogovorili tudi za testiranje s profesionalnimi tekači Zveze.

Prva proizvodnja

V Skittiju zdaj vzpostavljajo temelje za serijsko proizvodnjo, potrebujejo še okoli pol milijona evrov. Prijavili so se na nekaj razpisov za sofinanciranje opreme in čakajo odgovor.

Prihodnje leto načrtujejo izdelati tisoč parov, na tej liniji bo delalo pet ljudi. Vsak par bo stal 850 evrov. Spomladi bodo prek spletne strani podjetja Proga rollerski vzpostavili prodajo in zagnali marketinške aktivnosti. Že zdaj se udeležujeta večjih dogodkov in tekmovanj s tekaškimi rolkami, kjer predstavljata svoj izdelek in merita zanimanje zanj.

Zasebnega kapitala ne bosta iskala, pravita. “Nisva kot klasični start upovci, ki denar iščejo pri skladih, želiva narediti visokokakovosten slovenski izdelek in zgodbo zapeljati tako, da se bo sama financirala,” še pove Smrkolj.